Piše: L. K. F.
Katerih kadrov bo primanjkovalo prihodnje leto? Za leto 2022 je napovedan primanjkljaj za številne poklice iz zdravstvene oskrbe, informacijskih tehnologij, šolstva, gradbeništva, prometa in gostinstva. Taka je napoved, ki so jo na Zavodu za zaposlovanje oblikovali na osnovi izsledkov raziskave Poklicni barometer.
Zavod za zaposlovanje je opravil raziskavo, ki napoveduje predvidena razmerja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela za naslednje leto. Napovedi so rezultat ocen strokovnih sodelavcev Zavoda, predstavnikov agencij za zaposlovanje in študentskega servisa. Raziskava nosi naziv Poklicni barometer 2021, v njem so ocenjevali 177 poklicev.
V letošnjem Poklicnem barometru so ocenjevali 177 poklicev, za katere predvidevajo naslednje: za 108 poklicev bo primanjkljaj kadra, saj bodo potrebe delodajalcev presegle ponudbo na trgu dela, za 51 poklicev bo ravnovesje med potrebami delodajalcev in ponudbo na trgu dela, pri za 18 poklicev pa bo glede na oceno potreb trga dela kadra preveč.
Sicer je letos med primanjkljaji 14 poklicev več kot v lanskem letu, v kategoriji ravnovesja je 12 poklicev manj, kategorija presežka pa je letos manjša za dve poklicni skupini. Med ocenjevanimi poklici se opazna sprememba v primerjavi z lanskoletnimi napovedmi nanaša na obravnavane poklice s področja vzgoje in izobraževanja. Za prihodnje leto se predvideva primanjkljaj različnih skupin učiteljev v osnovnih šolah, srednjih šolah, svetovalnih delavcev, pa tudi vzgojiteljev v vrtcih, medtem ko so pretekle napovedi predvidevale ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem po omenjenih poklicih. Zadnja izvedba kaže tudi na predviden primanjkljaj pravnih strokovnjakov (lani v kategoriji presežka).
Nekaj poklicev, za katere se ocenjuje, da bodo v prihodnjem letu v primanjkljaju: zdravniki specialisti splošne medicine, zdravniki specialisti (razen splošne medicine), strokovnjaki za zdravstveno nego, avdiologi in govorni terapevti, inženirji gradbeništva, inženirji strojništva, strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, krovci, mesarji, zobozdravniki, varilci, zidarji, betonerji, tesarji, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij, elektroinštalaterji, fizioterapevti, strokovni sodelavci za zdravstveno nego, bolničarji negovalci v zavodih, strugarji, inženirji elektrotehnike, inženirji elektronike, farmacevti, zdravstveni strokovnjaki, predmetni učitelji v osnovni šoli, učitelji razrednega pouka, ličarji in loščilci, kleparji, orodjarji, elektromehaniki, psihologi, gradbeni nadzorniki, glavni kuharji, izvajalci suhomontažne gradnje, štukaterji, izolaterji, monterji in serviserji klimatskih in hladilnih naprav, mizarji, kuharji, učitelji v srednjih šolah in vzgojitelji v dijaških domovih, razvijalci programske opreme, tehniki za strojništvo itd. Razlogi, zakaj primanjkuje teh poklicev, so različni: od tega, da kandidiatov za te poklice ali ni oziroma jih je premalo, do tega, da ali niso dovolj usposobljeni ali nočejo delati v razmerah, kot jih ponujajo delodajalci.
Poklici, ki jih je preveč, pa so: arhitekti, monterji in serviserji naprav s področja IKT in omrežja, sociologi, antropologi, drugi delavci za preprosta dela, novinarji, strokovni sodelavci za oblikovanje, dekoraterji, aranžerji, filozofi, zgodovinarji in politologi, poslovni sekretarji, strokovnjaki za prodajo, oglaševanje in trženje, fotografi, prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci, tajniki, glasbeniki, pevci, skladatelji, receptorji (razen v hotelu), tehniki operaterji oddajnih in avdiovizualnih naprav, grafični in multimedijski oblikovalci, referenti v turističnih in potovalnih agencijah, uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu.
Na spletni strani Zavoda https://www.ess.gov.si/obvestila je objavljen graf, ki pokaže obseg posameznih razlogov kot ključni razlog za uvrstitev poklica v primanjkljaj.
