Rešitev za nastalo situacijo je nekdanja vlada predsednika Mira Cerarja in ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc videla v ustanovitvi Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, ki pa se je izkazal za pravo katastrofo in je danes že v postopku likvidacije.
Pred preiskovalno komisijo za ugotavljanje politične odgovornosti glede otroške srčne kirurgije sov torek pričali trije predsedniki Zdravniške zbornice Slovenije, ki so ali še zasedajo to funkcijo. Gordana Živčec Kalan je zbornico vodila od maja 2008 do oktobra 2012, njen naslednik Andrej Možina je na tem mestu ostal do januarja 2017, danes pa zbornici predseduje Zdenka Čebašek Travnik.
Prelomna točka v celotni zgodbi okoli otroške srčne kirurgije je bilo nedvomno leta 2015 javnosti predstavljeno poročilo petčlanske mednarodne komisije, ki je opravila nadzor nad programom otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana za obdobje od 2007 do 2014. Neprimerna skrb za bolnike, sumljive smrti otrok, neodzivanje kljub opozarjanju na nepravilnosti, 15 odstotkov manjkajoče dokumentacije o posameznih operacijah in nevnašanje podatkov o operacijah v mednarodni register je le nekaj izmed najbolj šokantnih ugotovitev, o katerih lahko beremo v poročilu In kdo bo za to prevzel politično odgovornost? Vse tri priče so glede odgovornosti za propad otroške srčne kirurgije v Sloveniji s prstom pokazali na nekdanje predstojnike pediatrične in kirurške klinike, strokovne svete in direktorje UKC Ljubljana.
Zdravniška zbornica je tista, ki zdravnikom podeljuje licence, po besedah Živčec Kalanove so »skrbno preverjali, kateri zdravniki delujejo v slovenskem zdravstvu,« težave pa da so nastale, ko zdravstveni zavodi kljub več pozivom zbornice niso sporočali vseh podatkov glede zaposlenih. Tako je zdravniška zbornica po besedah Živčec Kalanove ugotovila, da nekateri zdravniki delajo tudi brez licenc. Glede izraelskega kirurga Davida Mishaliya, ki je v UKC Ljubljana kar pet let operiral brez licence, pod njegove operacije pa so se podpisovali drugi kirurgi, pa je dejala zgolj, da so mu licenco kasneje podelili po takratnem postopku, ki ga je skrbno pregledovala.
Tako Živčec Kalanova kot Možina sta na pričanju vztrajala, da sta se v času vodenja zdravniške zbornice ukvarjala tudi s težavami na oddelku otroške srčne kirurgije in sklicala sestanke, da bi prišli do rešitev, vendar pa se po njunih besedah večina vpletenih niti ni odzivala. »Vodstvo kliničnega centra evidentno tu nosi vso krivdo,« je poudaril Možina in dodal, da »vsi vemo, da je UKC Ljubljana spolitizirana ustanova skozi daljše časovno obdobje, vpliv kadrovanja je še relativno močan.« Tudi sedanja predsednica zdravniške zbornice Čebašek Travnikova je menila, da za to, da če zaposleni na nekem oddelku ne upoštevajo priporočil drugih strokovnih nadzorov, narcisoidno ignorirajo timsko delo na škodo bolnika in strmijo k zvišanju varnosti, ne more biti kriva zdravniška zbornica temveč delovna organizacija.
Možina je med drugim priznal, da je za spore med zdravniki vedel, predno je zasedel mesto predsednika zdravniške zbornice, saj je bil zaposlen v UKC Ljubljana, s čimer je še podkrepil danes znana dejstva, da so bile razmere na oddelku dlje časa zares zaskrbljujoče. Po njegovih besedah lahko zdravniška zbornica zgolj posreduje v sporih med zdravniki in jim pomaga reševati medsebojne težave. »Zgodba je bila prav vulgarna,« je priznal. Na vprašanje predsednice preiskovalne komisije Jelke Godec, kaj se je spremenilo po objavi mednarodnega poročila leta 2015, je Možina odgovoril, da »je bilo narejenega zelo malo.« Sedanja predsednica Čebašek Travnikova je dodala, da so nekateri primeri zdravljenja otrok v programu otroške srčne kirurgije še vedno odprti in da jih bo zdravniška zbornica vendarle vzela pod drobnogled.
KATASTROFA V OBLIKI NIOSB
»Rešitev« za nastalo situacijo je nekdanja vlada predsednika Mira Cerarja in ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc videla v ustanovitvi Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), ki pa se je izkazala za pravo katastrofo in je danes že v postopku likvidacije. Vse tri priče so na včerajšnji seji preiskovalne komisije ustanovitev NIOSB označile za napačno. Živčec Kalanova je ustanovitev označila za neprimerno, nevarno in škodljivo. Izrazila je tudi skrb, da je v. d. direktorja v tem trenutku Brane Dobnikar – mimogrede, njegova mesečna plača je 2.200,47 evrov neto –, saj je po njenem mnenju »šlampast«. Živčec Kalanova je pred časom na NIOSB naslovila tudi nekatera vprašanja glede njegovega delovanja – odgovorov glede pogodbe za najem prostorov in podatkov o tem, kje je Dobnikar lociran, ni dobila, so pa iz NIOSB sporočili, da jim obračun plač opravljajo kar v UKC Ljubljana, primerne opreme za delovanje pa da še vedno nimajo.
Čebašek Travnikova je priznala, da je že ob ustanovitvi dvomila, da bi NIOSB lahko zaživel, kot bi bilo treba. Po njenem mnenju bi bilo smiselno, da bi zasnovi, ki je delovala pred tem, dali še nekaj časa, da bi pokazala prve rezultate. »Politika ni pripravila pogojev, da bi profesor Gregorič lahko začel delati,« je bil jasen Možina, v nadaljevanju pa je uporabil trenutno precej priljubljeno prispodobo, da je Gregorič skočil v bazen, v katerem pa ni bilo vode. Kritičen je bil do dejstva, da je politika določila program, ki mu je nasprotovala skoraj vsa stroka, in ga označil kot neuresničljivega. »S to zgodbo si je Slovenija zapravila ogromno,« je še opozoril Možina.
»Ko vodiš preiskovalko in v živo poslušaš priče ter gledaš odzive članov komisije, dobiš odgovor na marsikatero (notranje) vprašanje,« je predsednica preiskovalne komisije Jelka Godec zapisala na družbenem omrežju po zaključku zaslišanj. Verjetno se je tako počutil še kdo, ki je včeraj spremljal sejo komisije …
Danes ob 9. uri sledijo nova zaslišanja, pričala bosta nekdanja direktorja UKC Ljubljana. Simon Vrhunec je klinični center vodil od 2009 do 2013, Andraž Kopač pa od maja 2016 do decembra 2017.
Foto: Matija Sušnik/DZ
