16.1 C
Ljubljana
sreda, 21 aprila, 2021

Predsednik vlade Janša: Vlada je približno 80 odstotkov svojega mandata porabila za spopad z epidemijo, kljub temu želimo debirokratizirati in decentralizirati državo

Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)

Predsednik vlade Janez Janša je danes odgovarjal na vprašanja v zvezi s cepivi, prihodnjim delom vlade, z imenovanjem tožilcev ter z usklajevanjem pokojnin in zakonom o dolgotrajni oskrbi. Glede dolgotrajne oskrbe je po Janševih besedah zakon že nekaj časa v obravnavi in usklajevanju, zagotovo bo še dopolnjen. “V vsakem primeru bo zakon na poslanskih klopeh pravočasno, da bo lahko uveljavljen s 1. januarjem naslednje leto, kar je cilj, ali bo to spomladi ali na začetku jeseni, težko rečem, ker gre za finančno daleč najzahtevnejši projekt v mandatu te koalicije,” je pojasnil. 

Predsednik stranke SNS Zmago Jelinčič je na predsednika vlade naslovil vprašanje, ali so v poteku pogajanja za uporabo ruskega cepiva Sputnik in ali vlada pripravlja kakšno pobudo, da bi slovenska farmacevtska industrija začela izdelovati cepivo. Po njegovih besedah gre za enako cepivo, kot je AstraZeneca, ki je nekakšna licenca Sputnika V. Britanci naj bi začeli to uporabljati, ker ne verjamejo ameriškim proizvodom, pri katerih gre za gensko spreminjanje ribonukleinske kisline in ni poznan učinek. Vsa cepiva, ki jih trenutno uporabljamo so bila preizkušena in so varna, je odgovoril Janša. Znanstveno ni dokazana neka razlika med učinkovitostjo ali pa med stranskimi učinki med AstraZeneco in ostalimi. Sputnik je še v fazi preizkusa na evropski zdravstveni agenciji, tudi mi smo del te agencije, za odobritev je potrebno soglasje vseh nacionalnih regulatorjev. Pot mimo tega sicer obstaja, lahko bi sami odobrili cepivo, a po predpisanem postopku – kar pomeni, da bi sami morali izvest testiranje in vse postopke, ki trajajo mesece ali pa celo leta. Tako ni možnosti, da bi nas nacionalni regulator to lahko storil prej, kot bo to storila evropska agencija za zdravila, kjer postopek že poteka.

Dobavni roki za cepivo Sputnik so predolgi
Tudi Sputnik pa ime težave s proizvodnimi kapacitetami, naročiti ga je možno, roki dobave pa so takšni, da verjetno trenutno to ni smiselno. Ključna prioriteta je zaustavljanje epidemije v prvi polovici leta, pri tem pa tudi lastna proizvodnja verjetno ne bi mogla prispevati. Do konca tega leta naj bi bilo odobrenih že okoli 16 cepiv, tako da niti ne bo več težav z dobavo in proizvodnjo. Jelinčič je še enkrat opozoril, da je razlika med cepivi znanstveno dokazana, saj gre pri Pfizerju in Moderni za gensko zdravljenje. V Evropi je bilo doslej uporabljeno nekaj čez 50 milijonov različnih cepiv, je dejal Janša in pojasnil, da jih je večina izdelana na ta način in zaenkrat ni zaznati negativnih učinkov izven tega kar je pokazalo testiranje. Ni torej negativnih presenečenj, kar bi se pri tem številu gotovo že pokazalo. Jelinčič se s tem ni strinjal, po njegovem mnenju Britanci skrbijo za svoje ljudi, prav tako tudi Rusi in Kitajci, pri Američanih pa gre samo za željo po dobičku.

Uskladitev pokojnin možna že v letošnjem letu
Vodjo poslancev DeSUS-a Franca Juršo je zanimalo, ali in kdaj v tem letu lahko upokojenci pričakujejo uskladitev pokojnin glede na zaostanek v izplačilu iz naslova neusklajevanj v gospodarski krizi. Spraševal je tudi po časovnici sprejemanja zakona o dolgotrajni oskrbi in morebitnih spremembah v konceptu zadnjega besedila. Kljub težkim časom, je bilo za upokojence v tem obdobju storjenega že precej. Dvakrat je bil izplačan solidarnostni koronski dodatek, regres za upokojence je bil višji od predlanskega, večkrat smo že popravljali pokojninsko zakonodajo, je Jurša naštel nekaj od tega. V zadnjem letu je upokojenska generacija doživela obsežne popravke, kar zadeva odpravo krivic ali pa zaostankov pri usklajevanju pokojnin pa tudi kar se tiče posebnih dodatkov – kar je seveda logično, ker je bila ta generacija z epidemijo še posebej prizadeta.

“To je zdravorazumsko pa tudi solidarno ravnanje naše oziroma katerekoli vlade,” je poudaril Janša. Ta odprava neravnovesja, ki je bila storjena v prejšnjem letu, je večja kot prej v desetih letih. To kar je ostalo, je možno nadoknadit v naslednjih dveh letih, če bodo ekonomske razmere take, kot se napovedujejo. Če bodo boljše, pa mogoče že v letošnjem letu. Aktualne napovedi glede gospodarske rasti so med 4 in 5 odstotki, premier pa verjame, da smo lahko celo boljši. V tem primeru bi zavezo in koalicijske pogodbe, ki znaša 1,5 odstotka letnega odpravljanja izostanka podvojili in se približali končnemu cilju. V tem trenutku je za končni odgovor verjetno prezgodaj, glede na to, da je hitrost okrevanja v veliki meri odvisna od trenutka, ko bomo lahko rekli, da smo epidemijo premagali. “Verjamem, da bo takrat nekje maja možno dati dokončen odgovor, to kar je v koalicijski pogodbi kot obveza, bo pa glede napovedi pristojnih institucij glede gospodarske rasti za letošnje leto, skoraj sto odstotno možno realizirati.”

Kar se tiče dolgotrajne oskrbe, pa je zakon že nekaj časa v obravnavi in usklajevanju, zagotovo pa bo še dopolnjen. Pri tem, kateri ukrepi so zaostajali pri dolgotrajni oskrbi starejših, ni kakšnih velikih dvomov, tisto kar tehta dodatno usklajevanje in dodatne premisleke, so načini financiranja, torej realizacija tega zakona. Zakon bi se sicer lahko sprejel v dveh mesecih, a je treba imeti tudi predvidena finančna sredstva in to trajno. Govorimo o številki, kratkoročno, skoraj pol milijarde evrov, po petih ali šestih letih pa preko 700 milijonov evrov. S tega vidika je pomembno zagotavljanje dodatnih virov, eden izmed takih posrednih virov je nacionalni demografski sklad. Cilj je, da bi bil zakon uveljavljen s prvim januarjem prihodnje leto.

Juršo je še zanimalo, ali se bo kaj storilo glede oblikovanja in uskladitve cen v domovih za starostnike, trenutno cene niso enotne namreč niti v javnih zavodih, kaj šele pri koncesionarjih. Janša je odvrnil, da so te težave že dolgo znane, vlada pa bo skušala temu problemu namenit čim več sredstev. Gre za sredstva iz različnih evropskih programov, pa tudi iz domačega proračuna. V naslednjih letih bo v Sloveniji na podlagi tega, kar je že bilo sklenjeno in odobreno, zgrajenih na tisoče novih kapacitet za oskrbo starejših v domovih in to je tudi edini način, ki bo vplival na znosnejše cene.

Slovenijo navzven predstavlja vlada, ne pa tožilski svet
Poslanka LMŠ-ja Tina Heferle je premierju postavila vprašanje glede imenovanja tožilcev. V poslanskem vprašanju je spomnila, da Slovenija z imenovanjem dveh evropskih delegiranih tožilcev zamuja že skoraj mesec dni. Janša je pred dobrim tednom ocenil, da je del zapletov pri kandidatih za evropske tožilce nastal zaradi šibkega vodenja resorja. Vlada je v lanskem letu imenovala 15 tožilcev, to je več, kot jih je katera druga vlada imenovala prej v zadnjih 8 ali 9 letih. Kar se tiče teh dveh, je postopek precej nenavaden. Slovenijo navzven predstavlja vlada, ne pa tožilski svet, niti ministrstvo. To vprašanje se je začelo politizirati, povsod drugod v teh predlogih odloča vlada, premier se je o tem namreč pozanimal. Pri nas so pa v prejšnjem mandatu sprejeli nek zakon, po katerem je vlada postala poštar. Ta postopek se sedaj preverja in dokler odgovori na uradna vprašanja ne bodo jasni, se vlada s tem ne bo seznanila. V tem trenutku je od 27 držav članic EU postopek zaključilo osem držav, tako da nič ne zamujamo. Omenjeni zakon niti ne določa roka, do kdaj bi se vlada morala s tem seznanit.

Vlada 80 odstotkov dosedanjega mandata porabila za spopad z epidemijo
Glede prihodnjega dela vlade pa je Janša odgovarjal na vprašanje poslanke iz vrst koalicijskega SMC-ja Janje Sluga, ki ga je vprašala, kako ocenjuje bilanco dela vlade v preteklem letu in kateri so ključni projekti vlade, ki jim bo ta namenjala pozornost v prihodnje, da bo izhod iz te krize čim hitrejši, hkrati pa zanesljiv in učinkovit. Janša je pojasnil, da je vlada 80 odstotkov dosedanjega mandata porabila za boj z epidemijo. “Naredili smo toliko, kot se je pač dalo, Slovenija ni bila pripravljena na epidemijo,” je dejal. Če bi Slovenija izvedla ukrepe, ki so bili predpisani leta 2017 s strani delegacija Svetovne zdravstvene organizacije, bi se z epidemijo spopadla bistveno bolje, je še pojasnil. Po besedah Janše želi vlada v prihodnosti Slovenijo, predvsem pa zdravstveni sistem in ostale podsisteme, narediti odporne za naprej. To so postavili tudi kot eno od prioritet vodenja Sveta Evropske unije. “Kljub temu, da bo to jemalo skupaj s predsedovanjem pač veliko dodatne energije pa v prihodnosti pač želimo realizirati tudi ključne zaveze, ki smo jih dali takrat, ko smo sestavljali vlado, pred dobrim letom. Debirokratizirati in decentralizirati državo,” je pojasnil premier.

Tisti, ki so vrgli puško v koruzo, težko zdaj solijo pamet
Sluga je še omenila, da se veliko ljudi sprašuje, zakaj Janša priložnosti tretjega vodenja vlade ni izrabil za krepitev povezovanja in dviga ugleda širše, ne samo med dosedanjimi sledilci. “Zakaj v taki situaciji obrati neko komunikacijo z depešami, pismi, z nekimi prehitrimi čestitkami, ki dejansko domačo javnost, poleg te epidemije, še dodatno iritira,” je vprašala in opozorila še na dodatno podpihovanje požara med Ukomom in STA-jem. Janša ji je odvrnil, da tisti, ki so vrgli puško v koruzo, težko zdaj solijo pamet. Glede na to, da se vlada ukvarja z zaščito zdravja in življenja ljudi, se težko pogovarja še o primerni komunikaciji, ki je zgolj izgovor, težave so namreč drugje. Dodal je še, da je malo mimo poslušati nasvete o komuniciranju od šefice poslanske skupine z eno odstotno podporo v javnosti predsedniku vlade in predsedniku stranke, ki ima tridesetkrat večjo podporo.

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine