Piše: Sara Kovač
Predsednik republike Borut Pahor se je odločil, da za kandidata za sodnika na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu imenuje dr. Marka Ilešiča. Gre za kandidata, ki ga podpira tudi Sodni svet. Zanimivo pa je, na kakšen način so izbrali svojega favorita. Predsednik Sodnega sveta dr. Erik Kerševan se namreč iz postopka odločanja o sodniku ni izločil, čeprav ga je predhodno obiskoval v Luksemburgu in z njim imel vrsto zasebnih stikov.
Sodni svet je že novembra lani podprl Marka Ilešiča kot najprimernejšega kandidata na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu, poroča STA. Po njihovih besedah gre namreč za “enega najuglednejših pravnih strokovnjakov, ki je bil in je še vpet tako v širše mednarodno kot domače pravniško okolje, z bogatimi akademskimi (tudi vodstvenimi) izkušnjami in dolgoletnim sodelovanjem pri oblikovanju odgovorov na različna zahtevna pravna vprašanja z vidika teorije in prakse”.
Postopek imenovanja kandidata na Sodišču EU poteka že skoraj leto dni. Potem, ko je bil 26. junija lani objavljen razpis za položaj, se je julija lani na ponovni razpis za mesto sodnika na Sodišču Evropske unije prijavilo osem kandidatov. Seznam omenjenih kandidatov je predsednik republike poslal vladi in sodnemu svetu v mnenje. Vlada RS je aprila letos letos sprejela mnenje, da sedem prijavljenih kandidatov izpolnjuje formalne pogoje za opravljanje te funkcije (eden manj, ker je ena izmed kandidatk umaknila prijavo).
V petek je predsednik Pahor v državni zbor posredoval predlog o imenovanju Ilešiča kot kandidata za sodnika na Sodišču EU. Za njegovo ime se je odločil po presoji kandidatur, pridobljenih mnenj in po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin v Državnem zboru RS. Ilešiča je označil kot “uglednega dolgoletnega sodnika Sodišča EU in večkratnega predsednika senatov tega sodišča“.
Spremenjena je bila tudi dosedanja praksa razgovorov
Kakorkoli, na tem mestu je vendarle nedvomno zelo zanimivo, da se predsednik Sodnega sveta Erik Kerševan ni izločil v postopku odločanja o sodniku Ilešiča, čeprav ga je predhodno obiskoval v Luksemburgu in z njim imel vrsto zasebnih stikov, ob nepojasnilu plačila teh obiskov (večerje, prevozi itd.), kot so poročali mediji. Nekdanja predsednica stranke DeSUS Aleksandra Pivec je denimo morala odstopiti za veliko manj.
Pri vsem skupaj pa je zanimivo, da je bila v postopku odločanja o kandidatih Sodišča EU nenadoma spremenjena tudi dosedanja praksa razgovorov pred Sodnim svetom v primeru sodnika Ilešiča in se nenadoma razgovorov s kandidati več ne opravlja (niti on-line ne). Prav tako so odstopili od prakse paritete spolov in npr. dr. Verica Trstenjak ni bila predlagana hkrati s prof. Ilešičem. Logično bi bilo, da bi Sodni svet predlagal Ilešiča in Trstenjakovo.
To imenovanje je tako več kot očitno potekalo na netransparenten, lahko bi rekli celo koruptiven način, pa nikomur nič. Takšna praksa tako predstavlja norčevanje iz kandidatov, ki so se prijavili na razpis. Pri Sodnem svetu se namreč niti ne izločajo več v primeru konflikta interesov ali sramujejo nepotizma. Če bodo postopki v državi potekali še naprej na takšen način, se Slovenija ne bo nikoli spremenila.
Sodni svet kot simptom tega, kar je v Sloveniji narobe
Po predstavitvi Ilešiča je na vrsti odločanje v Državnem zboru RS, kjer bo moral kandidat v okviru tajnega glasovanja prejeti podporo večine vseh poslancev, torej vsaj 46. V primeru, da mu bo to tudi uspelo, ga čaka preizkus pred Odborom 255, ki je zadolžen za presojanje primernosti kandidatov za opravljanje funkcij na Sodišču EU. Sodni svet in njihova praksa je kot simptom tega, kar je narobe v Sloveniji, do zadnjega. Še zlasti zato, ker Sodni svet želi v prihodnje sam imenovati sodnike in izključiti tudi parlament. Sosednja Hrvaška je denimo to storila in se ravno kažejo negativne posledice takega sistema, sodstvo je namreč postalo država v državi, kar je povsem nesprejemljivo.
