12.5 C
Ljubljana
ponedeljek, 26 septembra, 2022

Predsednik Republike Slovenije je na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja, ki so jih prejeli Franci Feltrin, mag. Franci Pivec in Milan Klemenčič

Piše: C.R.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja.

Za zasluge pri povezovanju Slovencev v izseljenstvu in za pomoč rojakom pri vračanju v domovino prejme Franci Feltrin red za zasluge.Franci Feltrin se je rodil leta 1943 v Stopniku na Tolminskem in se po končani srednji ekonomski šoli zaposlil v Škofji Loki. Svoje javno delovanje je sprva usmeril v prizadevanja za ohranjanje zdravega okolja, zato se je vključil v lokalno društvo in postal član Zveze društev za varstvo okolja. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je sodeloval pri ustanovitvi stranke Zeleni Slovenije in z njo v pomladni koaliciji Demos. Kot član koalicije je bil na volitvah leta 1990 izvoljen za poslanca v prvem sklicu slovenskega parlamenta, kjer je deloval kot član odbora za notranjo politiko, komisije za preobrazbo družbene lastnine in komisije za denacionalizacijo. Ko je prihajal v stik s slovenskimi rojaki v tujini, jim je pomagal na osebni ravni in hkrati iskal sistemske rešitve za njihovo vračanje iz tujine. Bil je med predlagatelji in sooblikovalci zakona o denacionalizaciji, zakona o odnosih s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter zakona o pridobitvi slovenskega državljanstva.Franci Feltrin se je leta 1994 pridružil Svetovnemu slovenskemu kongresu, pri katerem že skoraj trideset let opravlja pomembne vodstvene funkcije, tudi kot podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa in predsednik Konference Svetovnega slovenskega kongresa za Slovenijo. Iskreno se zavzema za pravice slovenskih rojakov po svetu, jim pomaga pri vračanju odvzetega premoženja, vključevanju v družbeno in politično življenje v Sloveniji, pri pridobivanju državljanstva, nostrifikaciji diplom ter zaposlitvah v domovini.

Franci Feltrin in predsednik Pahor.

V Svetovnem slovenskem kongresu je Franci Feltrin nepogrešljiv pri snovanju in izvedbi mednarodnih konferenc znanstvenikov, pravnikov, zdravnikov, arhitektov, gradbenikov, poslovnežev in kulturnikov iz sveta in Slovenije. Konference so že davno prerasle okvir društvenega srečevanja in so vzpostavile trdno tradicijo druženja in izmenjave mnenj uglednih Slovencev in Slovenk iz domovine in tujine.Francija Feltrina njegovi sopotniki in sodelavci cenijo kot skrbnega in predanega človeka, ki ima rad domovino in je iskreno posvečen ohranjanju vezi med Slovenci. Za njegov prispevek h gradnji države in za požrtvovalno in zavzeto delo pri ohranjanju in povezovanju slovenstva po svetu se mu Republika Slovenija zahvaljuje z visokim državnim odlikovanjem.Za zasluge na področju kulturnega sodelovanja s Slovenci sosednjih držav in za prispevek k oblikovanju kulturne identitete mesta Maribor prejme mag. Franci Pivec red za zasluge.Mag. Franci Pivec se je rodil leta 1943 v Olimju in je mladost večinoma preživel v Celju. Na ljubljanski filozofski fakulteti je diplomiral iz sociologije in filozofije ter pozneje na zagrebški filozofski fakulteti magistriral iz informacijskih znanosti. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil dejaven v študentskih gibanjih, med drugim je bil med ustanovitelji Radia Študent, na volitvah leta 1990 pa je bil izvoljen za poslanca v prvem sklicu slovenskega parlamenta.Že v času prve zaposlitve, bil je upravnik Študentskega naselja v Ljubljani, je ustanovil kulturno društvo Forum. Nato je kmalu odšel v Maribor, kjer je ostal vse življenje. Sodeloval je pri nastajanju mariborske univerze, bil tam najprej predavatelj filozofije, v letih 1977–1979 prodekan Pedagoške akademije in malo pozneje tudi glavni tajnik univerze. Leta 1994 je odšel na Inštitut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM), kjer je delal do upokojitve. V tem času je Slovenija postala evropski zgled za informatizacijo bibliotekarskega sistema.Ves ta čas in z vsem veseljem pa je Franci Pivec kot aktivni član soustvarjal podobo številnih kulturnih društev ter opravljal nepoklicne funkcije na področju kulture in pri mednarodnem sodelovanju s Slovenci v sosednjih državah, še posebej Avstriji. Kot predsedujoči Zvezi kulturnih društev Maribor ter Zvezi kulturnih društev Slovenije je bil pobudnik tesnega sodelovanja s kulturnimi in političnimi organizacijami Slovencev na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Posebno mesto v delu in življenju mag. Pivca ima njegov trud za oblikovanje kulturne identitete mesta Maribor, h kateremu je vedno vabil tudi številne nemško govoreče umetnike in kulturnike, ki so mestu dali svoj pečat.Tako so, med drugim, nastali Koroški dnevi, vsakoletna prireditev, ki v Mariboru poteka že več kot štiri desetletja. V času, ko je mag. Pivec vodil nadzorni odbor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, sta bili sprejeti strategija sodelovanja z zamejci ter politika enakopravnega in vzajemnega sodelovanja, ki ostajata podlaga delovanja do danes. Eden od uspehov premišljenega sodelovanja je vzpostavitev informacijskih točk, ki združujejo slovenska kulturna društva na območju celotnega slovenskega kulturnega prostora.Za predanost dialogu, ki se zavzema za sožitje nemško govorečega prebivalstva s slovenskim, in za poglobitev dobrih odnosov med Slovenijo in Avstrijo je mag. Franci Pivec leta 2019 prejel državno odlikovanje Republike Avstrije, istega leta pa še najvišje priznanje v slovenski ljubiteljski kulturi – zlato plaketo za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.V zadnjih letih se je Franci Pivec lotil številnih novih projektov, med njimi so predlog za podeljevanje naziva Kulturna šola Slovenije, Svetovni dan zborovskega petja, Dan kulturnih društev ter Maistrov pohod iz Maribora na Zavrh.Svoje poslanstvo sam vidi kot »zvestobo stoletnemu, množičnemu, raznolikemu, v mnogih primerih tudi virtuoznemu, vselej pa prijateljskemu in zagotovo neuničljivemu gibanju naše amaterske kulture. Brez nje ni napredne Slovenije,« je dejal. Ponosen je, da njegova prva društvena izkaznica nosi letnico 1957 in podpis Ivana Regenta, ki je na začetku dvajsetega stoletja ustanovil tržaški Delavski oder, na katerem je svoje najpogumnejše misli razlagal Ivan Cankar. »Tako deluje ta zvestoba in tako nezlomljiv je lok tega prijateljskega gibanja,« pravi in dodaja: »Ni točne številke, koliko nas je v kulturnem amaterizmu, a to me ne skrbi, dokler nas je tako mnogo in smo povsod ter predstavljamo najbolj razprostranjeno strukturo slovenske družbe.«Za predano delo v kulturi, ki je zanj vezivo skupnosti, ter za privrženost dialogu, sprejemanju in vključevanju se Republika Slovenija mag. Franciju Pivcu zahvaljuje z državnim odlikovanjem.Za izredne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije prejme Milan Klemenčič častni znak svobode Republike Slovenije.               V obdobju osamosvojitvenih procesov, vse od akcije »Sever« naprej, in še posebej med osamosvojitveno vojno leta 1991 je bil Milan Klemenčič med ključnimi ljudmi v organih za notranje zadeve na območju Gorenjske. Bil je eden od organizatorjev Manevrske strukture narodne zaščite v takratni milici, opravljal je naloge inšpektorja za vojne in posebne enote milice na takratni Upravi za notranje zadeve Kranj.Med osamosvojitveno vojno je vodil posebno enoto milice uprave za notranje zadeve in z njo sodeloval v številnih bojnih akcijah na območju Gorenjske, med njimi akcije zavarovanja mejnih prehodov in letališča Brnik, izvajanja blokad ter zavzetja vojašnic in mejnih stražnic Jugoslovanske ljudske armade. Posebna enota milice, ki jo je vodil, je zajela več častnikov in vojakov Jugoslovanske ljudske armade. Ob prenehanju vojaških operacij je zagotavljal nadzorovani umik enot jugoslovanske armade v vojašnice in pozneje njihov trajni umik iz Republike Slovenije. S svojim delovanjem, vodenjem in modrostjo je pripomogel ne le k uspehu številnih akcij, ampak tudi k temu, da so bili v največji možni meri zavarovani življenja in varnost civilnega prebivalstva. Ob tem, da je bil poveljnik posebne enote milice in organizator Manevrske strukture narodne zaščite, je bil član koordinacijske podskupine za Gorenjsko, ki je ob osamosvojitvi Republike Slovenije vodila bojne aktivnosti na Gorenjskem.Leta 1993 je bil zaradi visoke strokovnosti, izjemnih izkušenj in uspešnosti imenovan za prvega načelnika Centra za usposabljanje pomožnih policistov v okviru Izobraževalnega centra Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije v Tacnu. Po večletnem vodenju je ob ukinitvi centra prevzel eno vodilnih funkcij v Policijski akademiji in jo opravljal vse do upokojitve. V policijskih enotah, v katerih je služboval, in med pripadniki drugih služb organov za notranje zadeve je bil cenjen in spoštovan zaradi doslednosti, predanosti in strokovnosti. Nikoli ni odklonil pomoči sodelavcem in občanom.Milan Klemenčič je bil ustanovni in ves čas aktivni član Združenja Sever in Policijskega veteranskega društva Sever za Gorenjsko. Udejstvoval se je na številnih področjih delovanja zveze, vključil pa se je tudi v delo lokalne samouprave in Rdečega križa. Pomembno vlogo je imel pri pripravi zgodovinskih publikacij in prenosu domoljubnih vrednot na mlajše generacije.Milan Klemenčič je opravljal svoj poklic predano in kot poslanstvo. To potrjuje veliko število priznanj, ki jih je prejel, med njimi tudi več visokih priznanj Milice in Policije za zasluge s področja varnosti, in sicer znak »HRABRO DEJANJE« leta 1991 in srebrni znak »ZASLUGE ZA VARNOST« leta 2006. Za prispevek in zasluge pri opravljanju nalog na področju zagotavljanja varnosti nastajajoče slovenske države je leta 2001 prejel zlati znak osamosvojitve, ki ga podeljuje Združenje policijskih veteranskih društev »Sever«, in leta 2007 zlato medaljo MSNZ.Milan Klemenčič je bil izjemen človek, ki je kot miličnik oziroma policist in kot navdihujoč vodja vedno izkazoval ne le veliko odgovornost, temveč tudi izjemno domoljubje. Republika Slovenija se mu zahvaljuje s častnim znakom svobode Republike Slovenije.

Vir: Urad predsednika Republike Slovenije

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine