12.4 C
Ljubljana
sobota, 20 aprila, 2024

Predsednica DZ: “Ne želim in ne dovolim, da mi kdorkoli krati svobodo, posebej svobodo, da mislim, in svobodo, da govorim”

Piše: Sara Kovač (Nova24TV)

V petek je postalo uradno, da je Robert Golob uspel z vzpostavijo novega strateškega sveta, ki bo za razliko od številnih drugih, ki so v času aktualne vlade zrasli kot gobe po dežju, preganjal za oblast nezaželen govor. Golob je v luči delovanja sveta, ki ga bo vodila alfa in omega levih nevladnikov – predsednica Inštituta 8. marec Nika Kovač – povedal, da si želi, da se primarno politiki striktno izogibajo sovražnemu govoru. Na tem mestu se poraja vprašanje, le kako bo na omejitev svobode govora gledala ena najbolj vidnih predstavnic stranke Gibanje Svoboda, Urška Klakočar Zupančič, saj je v preteklosti dala vedeti, da nikakor ne dovoli, da bi ji kdo le-to kakorkoli kratil.

Predsednica Državnega zbora RS Urška Klakočar Zupančič je takrat, ko je še sedela v sodniških vrstah, veljala za eno najbolj glasnih kritikov Janševe oblasti. Še posebej je burila duhove, ko je ta tedanjega predsednika vlade Janeza Janšo označila za “velikega diktatorja” in za “zafrustriranega osebka s kriminalno preteklostjo …” Klakočarjeva je ob kritikah, kjer so tedaj mnogi opozarjali, da te krnijo videz nepristranskosti in neodvisnosti sodne veje oblasti, zatrjevala, da je velika zagovornica svobode govora.

“Ne želim in ne dovolim, da mi kdorkoli krati svobodo, posebej svobodo, da mislim, in svobodo, da govorim,” je v pogovoru za javno RTVS zatrjevala Klakočarjeva. To pa nikakor ni skladno z Golobovo logiko, ki si omejevanja svobode govora želi na vse pretege. “Jaz bi rad izkoristil to priložnost in še enkrat pozval vse, primarno politike, pa tudi vse, ki delujejo v medijskem in širšem civilnem prostoru, da se pri svojih govorih, izvajanjih, nastopih čim bolj zavedajo škodljivih posledic, ki jih sovražni govor prinaša celotni družbi, in da se mu zato striktno izogibajo,” je namreč dejal ob vzpostavitvi strateškega sveta, ki bo po svoje odločal, kaj je sovražno in kaj ni.

Predsednica Državnega zbora je v svojem prvem govoru svoji vladi “zagrozila”, da če bo poslala policijo nad protestnike z vodnim topom, solzivcem, s pendreki ali kakorkoli drugače, se bo prva “oglasila”. “Obljubljam, gospod Golob, da se bom prva oglasila, če boste poslali policijo nad protestnike z vodnim topom, solzivcem, s pendreki ali kakorkoli drugače,” je namreč dejala. Ob tem pa je še poudarila, da je pravica do protesta ustavna pravica in da nihče ne bo razganjal protestnikov. V realnosti pa lahko danes gledamo, kako na prizorišču kanala C0 ljubljanski župan Zoran Janković tudi z uporabo nasilja ureja gradnjo kanalizacijskega sistema na območju ljubljanskega vodonosnika. Vse se odvija, kot da bi imel vsa dovoljenja, pri tem pa se požvižga na mnenje stroke, ki je kritična do gradnje drekovoda preko vodovarstvenega območja, ki omogoča pitno vodo 90 odstotkom Ljubljančanom. Vladajoča oblast si v veliki večini zatiska oči, kot da ne bi sama v koalicijsko pogodbo zapisala, kako si bo prizadevala za čisto okolje.

Glede na to da je nova predsednica strateškega sveta dala vedeti, da se ji zdi sovražno dejanje, da se objavi nasprotno mnenje okrog “napada”, ki naj bi ga bi bila deležna na začetku tega tedna, se marsikdo upravičeno sprašuje, če bo kritika še sploh dovoljena ali se bo dovoljevalo sporočanje zgolj ene plati zgodbe. Glede na to da je Klakočarjeva dala javnosti vedeti, kako pomembno ji je, da lahko svobodno govori, kar je sicer tudi dovoljeno z ustavo, smo se odločili, da preverimo pri Klakočarjevi, kako gleda na nedavne Golobove besede glede Klakočarjeve. Ko odgovor prejmemo, ga objavimo.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine