Piše: sta
Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je na poslansko vprašanje glede priprave zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti odgovorila, da so tik pred vložitvijo predloga, usklajenega z vsemi deležniki, na vlado. Pričakuje, da bo predlog kmalu obravnaval DZ. Zanikala je obstoj neformalne skupine, ki se domnevno zavzema za spremembo financiranja.
Poslanca LMŠ Aljaža Kovačiča je zanimalo, kaj se dogaja z zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki ga pripravljajo že več let. Po njegovih informacijah je delovna skupina pripravila predlog, ki bi moral biti že vložen. Ko pa je prišlo že skoraj do zaključka, so se po njegovih navedbah oglasili različni lobiji, predvsem zaradi financiranja. V zakonu je namreč jasno napisano, kdo bo lahko dobil projekt. To je odvisno od števila zaposlenih, ki jih neki zavod oziroma skupina mora imeti, in njene uspešnosti na evropskih razpisih.
Zanimalo ga je, ali so potem po teh pritiskih na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ustanovili neformalno skupino, ki se zavzema, da bi se financiranje spremenilo.
Kustečeva je to v odgovoru zanikala in poudarila, da je zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti zelo pomemben nov zakon, začetek njegove priprave pa sega v mandat SMC vlade 2014-2018. Takrat so ta proces začeli pod osrednjim “koordinatorstvom” tedanjega državnega sekretarja, ki je danes direktor direktorata za znanost in ta proces ves čas v tej funkciji tudi pelje v operativnem smislu dalje, je povedala.
Z razvojnega vidika za znanstveno in tudi gospodarsko sfero, univerze, pa tudi z vidika odgovorne politične podpore je po njenem mnenju ključno pripraviti sodoben zakon, ki bo omogočal “tlakovanje najbolj kakovostne možne znanstvenoraziskovalne dejavnosti tako za državo kot tudi za njeno vpetost v mednarodni prostor”.
Predlog, ki so ga pripravili, med drugim sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost določa v deležu od BDP in nagrajevanje raziskovalcev. Predlog tako po njenih besedah uvaja stabilno financiranje raziskovalne davnosti že z letom 2022, takrat ko tudi pričakujejo, da bo nov sistemski zakon stopil v veljavo. “Izenačujemo pogoje za delovanje vseh vključenih temeljnih institucij, tako raziskovalnih kot tudi univerzitetnih glede na svoj status,” je še dodala Kustečeva.
