7.8 C
Ljubljana
petek, 19 aprila, 2024

Predlog zakona o RTV prinaša pozitivne spremembe na področju optimizacije procesov in konkurenčnosti medijskega trga

RTV Slovenija pod vodstvom Igorja Kadunca posluje vsako leto z vedno večjo izgubo. Ob nastopu leta 2017 je bilo te izgube 700 tisoč evrov, ta pa je narasla v vsem tem času na rekordnih sedem milijonov, zato iz krogov vodstva in levega dela politike prihaja vse več pozivov k povišanju RTV prispevka, javnost pa že dolgo časa opozarja na prisilno plačevanje javne televizije, ki za ta denar ne omogoča dovolj dobrega in uravnoteženega programa. Zato je ministrstvo za kulturo pripravilo osnutek treh zakonov, ki spreminja določene pogoje financiranja RTV Slovenija, kar bo vplivalo na razporeditev sredstev v slovenskem medijskem prostoru in omogočilo javni hiši optimizacijo dela s pomočjo prenosa dejavnosti, ki zanjo niso temeljne.

Prva izmed osnov je sprememba zakona o RTV, kjer je med drugim zapisano, da bi manjši delež RTV prispevka bil preusmerjen tudi v financiranje ostalih medijskih hiš. Sprememba tako veleva, da bi pet odstotkov RTV prispevka bilo namenjenih ostalim medijem. Trije odstotki sredstev bodo namenjeni Slovenski tiskovni agenciji – STA, ki pa je bila do sedaj financirana s strani države oziroma davkoplačevalcev. Na RTV se s spremembo financiranja STA ne strinjajo, saj poudarjajo, da bo STA padel pod vpliv vlade. Glede na predvideno situacijo bi moralo držati ravno nasprotno, saj bo STA v tem primeru, bil financiran s sredstvi, ki so namenjena neodvisnemu mediju kot je RTV in sredstva ne bodo več prišla iz javnega proračuna.

Prispevek ustvarja monopolni položaj RTV, medijski trg je potrebno napraviti konkurenčen
Kot smo omenili že zgoraj, bi se pet odstotkov sredstev, ki jih državljani plačujejo preko RTV prispevka, prelilo ostalim medijem, ki pa trenutno svoj obstoj financirajo zgolj z oglaševanjem in ostalimi sredstvi. Že tuji ekonomisti so opozarjali na primeru BBC-ja, da kreira svoj monopolni položaj, medtem ko morajo ostale medijske hiše preživeti v okolju konkurence. Državljani v veliki meri takšen ukrep podpirajo, saj je med njimi ogromno takšnih, ki RTV-ja sploh ne gledajo iz različnih razlogov. Nekateri RTV očitajo, da niso neodvisni, saj so še vedno podrejeni levičarski politiki, drugi pa ne vidijo ustreznih vsebin, ki bi jim bila zanimiva. Nacionalna televizija bi tukaj za pridobitev svojih gledalcev morala nujno poskrbeti, da bo opravičila svojo neodvisnost, kjer bodo novinarji nepristranski in po drugi strani priredila vsebine, s katerimi bodo pridobili nove gledalce. Po zapisanem sodeč, bo enaka višina sredstev, ki jih sedaj medijske hiše namenjajo za oddajanja preko RTV oddajnikov razdeljena mednje, kar pomeni, da bo na trgu tudi ostalim medijskim hišam na voljo zdrava medijska konkurenca.

RTV trenutno prejema pet milijonov evrov sredstev za oddajanje preko njihovih oddajnikov in zvez s strani ostalih slovenskih medijskih zvez. Ker je v eni izmed sprememb omenjeno tudi, da se bo ta dejavnost preselila v samostojno podjetje pod okriljem države, je Igor Kadunc poudaril, da bodo izgubili ta sredstva. Kadunc pa pri vsem tem “pozabi” omeniti, da jih nabava in vzdrževanje oddajnikov in zvez letno stane približno deset milijonov evrov, kjer še stroški delovne sile niso všteti. Če se ta del dejavnosti prenese v samostojno državno podjetje, ki bi lahko dejavnost opravljajo bolj učinkovito, bi to doprineslo k optimizaciji procesov znotraj RTV, znižanju stroškov in osredotočenju na njihovo temeljno dejavnost, kar je kreiranje medijske vsebine. Prenos dejavnosti oddajanja preko oddajnikov in zvez preko samostojne družbe pa je sicer že stalna praksa v Evropi.

Na RTV je nujna optimizacija in doseganje učinkovitosti
Po pogovoru z Borisem Tomašičem, direktorjem Nove24TV, je po njegovem mnenju ključno, da RTV optimizira svoje poslovanje in poveča učinkovitost, kot morajo to delati ostale medijske hiše. Kot smo že omenili, javne medijske hiše utrjujejo svoj monopolni položaj na trgu, kar po mnenju ekonomistov vodi v njihovo neučinkovito vodenje. Javna hiša RTV je samo v lanskem letu pridelala 7 milijonov izgube ob 96 milijonih prihodkov, zato mora nujno optimizirati svoje procese. Kot smo omenili že zgoraj, bodo lahko del optimizacije s stroški delovne sile dosegli zaradi prenosa oddajanja, namestitve in vzdrževanja preko oddajnikov in zvez. Najbrž ni potrebno omeniti, da je po zadnjem javnem poročilu RTV iz leta 2019 na RTV zaposlenih 2228 ljudi, kar je kar petina tega, kot jih je zaposlenih pri največjem slovenskem trgovcu.

Dodatna sredstva bi RTV po mnenju Tomašiča lahko planirala tudi iz večjega obsega oglaševanja, prav tako pa imajo možnost manevrskega prostora, pri svoji sicer zelo bogato opremljeni spletni strani, ki bi lahko bila dostopna na zahtevo, kot je to storil ProPlus s sistemom Voyo. Že v preteklosti je vodstvo RTV izrazilo željo za povečanje RTV prispevka, saj so njihove vsebine dostopne prav vsem, ki imajo dostop do interneta. Uporabniki interneta so se takratni želji RTV uprle, saj pravijo, da veliko ljudi tega sploh ne uporablja, zato bi bilo edino pravično za vse, kot že omenjeno, urediti dostopnost na zahtevo.

Mala Slovenija ne potrebuje RTV z več kot dva tisoč zaposlenimi
Jože Biščak, predsednik Društva domoljubnih novinarjev: “Spremembe zakona o Radioteleviziji Slovenija niso tako drastične, da bi to pomenilo konec javne RTV hiše, kot to zatrjujejo v Društvu novinarjev Slovenije in sami zaposleni na RTV Slovenija. Gre za nujne manjše spremembe, ki na nekaterih področjih delno načenjajo monopolni položaj javne hiše, predvsem pa jo bodo prisilile, da racionalizira svoje poslovanje. Slovenija ne potrebuje več javne RTV s prek dva tisoč zaposlenimi, ki jih s prisilnim RTV prispevkom morajo hraniti davkoplačevalci oziroma odjemalci električne energije. Upajmo, da bo RTV Slovenija po sprejeti noveli zakona poslovala bolj racionalno in v resnici opravljala svoje poslanstvo, ki temelji predvsem na tem, da mora zagotavljati oddaje, ki odražajo življenje in probleme različnih struktur prebivalstva, in da spoštuje načelo politične uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma. Povedano drugače. RTV Slovenija mora postati manj levičarska in bolj uravnotežena glede različnih svetovnih nazorov.”

Sara Kovač/Nova24TV

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine