DZ v nadaljevanju današnje seje med drugim razpravlja o odgovoru začasne vodje resorja za kohezijo Alenke Bratušek na poslansko vprašanje Zvonka Černača (SDS) v zvezi s prihodnjo finančno perspektivo. Ta se začne leta 2021 in Černač je prepričan, da bi morali že določiti prednostne projekte.
Černač je ministrico za infrastrukturo, ki službo vlade za razvoj in kohezijsko politiko začasno vodi od oktobra, o prihodnjem sedemletnem programskem obdobju 2021-2027 spraševal na redni novembrski seji. Z njenimi odgovori ni bil zadovoljen, zato je zahteval, da se o njih opravi razprava na prvi naslednji seji DZ.
Med drugim je Bratuškovo vprašal, kaj namerava storiti, da bo Slovenija na naslednjo finančno perspektivo pripravljena bolje, predvsem pa ga je zanimalo, za katere konkretne projekte bodo namenjena razpoložljiva sredstva. “Skrajni čas je za določitev vsebinskih prioritet naše države v prihodnjem sedemletnem obdobju,” je dejal tudi danes.
Koliko denarja bo imela naša država na voljo v novem programskem obdobju, sicer še ni znano, saj pogajanja še potekajo. To je Černaču odgovorila tudi Bratuškova, ki je ob tem dodala, da delovno skupino za pogajanja o novem finančnem okvirju vodi kabinet predsednika vlade in ne vladna služba, ki jo sama začasno vodi.
Vlada odgovore pristojnih ministrstev, katere prednostne projekte bi si želeli v naslednjem programskem obdobju financirati iz evropskih kohezijskih sredstev, pričakuje v teh dneh. “Dejstvo pa je, da je želja več, kot bo zmožnosti,” je dejala Bratuškova.
Jožef Horvat (NSi) je izračunal, da bo ob namigih o približno 28-odstotnem zmanjšanju evropskih sredstev Slovenija v naslednjem sedemletnem obdobju namesto približno 3,1 milijarde evrov deležna le še kakšnih 2,2 milijarde evrov. “To pomeni, da se moramo zelo dobro organizirati,” je dejal in se zavzel za pripravo dveh ločenih operativnih programov za izvajanje evropske kohezijske politike – za manj razviti vzhodni del države ter za bolj razvitega zahodnega.
Za pripravo dveh ločenih operativnih programov se je zavzel tudi Jurij Lep (DeSUS). Vzhodna regija v razvoju občutno zaostaja za zahodno regijo, tam so še vedno potrebni osnovni infrastrukturni projekti, je dejal in dodal, da bo novo programsko obdobje 2021-2027 verjetno zadnje, ko bomo iz evropskega proračuna prejeli več denarja, kot ga bomo vanj vplačali.
V današnji razpravi so poslanci veliko govorili o črpanju sredstev v sedanji finančni perspektivi. Ta teče že šesto leto, a smo doslej počrpali šele 31 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev, je opozorila Suzana Lep Šimenko (SDS).
Bratuškova je na to odvrnila, da je povprečje EU pri 34 odstotkih, kar pomeni, da “nismo tako katastrofalno slabši od drugih”. Črpanje sredstev iz obstoječe finančne perspektive bo možno najmanj do leta 2023 in ne samo do konca prihodnjega leta, pa je kritike počasnega črpanja opomnil Andrej Rajh (SAB).
Bratuškova je začasno vodenje resorja za kohezijo prevzela v začetku oktobra, potem ko je dotedanji minister brez listnice, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo Iztok Purič 20. septembra po le devetih mesecih ponudil odstop. Pojasnil ga je z osebnimi razlogi, pri tem pa v javnosti sprožil ugibanja o trenjih znotraj stranke SAB.
SAB zdaj za novo ministrico za kohezijo predlaga koroško Slovenko Angeliko Mlinar. Pristojna odbora DZ za zadeve EU in za gospodarstvo sta v začetku tedna ocenila njeno kandidaturo kot neustrezno, ali bo kljub temu imenovana za ministrico v vladi Marjana Šarca, pa bo znano v nadaljevanju današnje seje.
