Že dlje časa se v javnosti pojavljajo dvomi glede dela policije v primeru preiskave pranja iranskega denarja v naši največji državni banki NLB. Nadzorniki ministrstva ugotavljajo, da policija o izsledkih preiskave v primeru Farrokh in o njenem zaključku leta 2012 sploh ni obvestila državnega tožilstva, katerega naloga je med drugim tudi usmerjanje in nadzor dela policije. Policija je zdaj polna izgovorov, zavajala pa je tudi ministrstvo in s takšnim početjem nadaljuje še danes!
Preiskavo primera Farrokh je policija zaključila v začetku leta 2012, primer pa je javnosti postal znan šele sredi leta 2017, ko so nanj naleteli poslanci državnega zbora v okviru širše preiskave o sanaciji slovenskih bank. Portal Pod Črto sicer napačno poroča, da je Komisija za preprečevanje korupcije po pojasnilih Gorana Klemenčiča na podlagi žvižgača prejela poročilo Banke Slovenije v zvezi s sumljivim dogajanjem in so nato v obdobju med koncem leta 2010 in začetkom leta 2011 policijo o vsem že obvestili. KPK Borisa Štefaneca namreč ni našla dokumenta, da bi kaznivo pranja denarja naznanili policiji ali tožilstvu, zato velik madež te afere visi tudi na Klemenčiču in nekdanjemu namestniku KPK Darku Staretu.
Tudi policija ni obvestila tožilstva
Kot so ugotovili nadzorniki ministrstva, policija o izsledkih preiskave v primeru Farrokh in o njenem zaključku v začetku leta 2012 ni obvestila državnega tožilstva, ki je po zakonu gospodar kazenskega postopka, njegovi temeljni nalogi pa sta med drugimi usmerjanje dela policije in nadzor nad delom policije. Policija bi zato po zakonu morala tožilstvo obvestiti o ugotovitvah vsake posamezne preiskave suma kaznivega dejanja, ki jo policisti odprejo, ne glede na to, ali se je sum potrdil ali pa so policisti ugotovili, da kaznivega dejanja v resnici ni bilo. Na podlagi tega obvestila lahko tožilci preverijo, ali je policija preiskavo opravila vestno in zakonito. Policija tako ni bila podvržena svojemu delu, ki pa ga je, kot je kasneje ugotovila komisija državnega zbora, opravila izredno slabo. Policija pa je zdaj polna izgovorov, da naj ne bi bili izkazani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, kar seveda ni res, kot je pokazala že preiskava ministrstva. Takoj, ko policija prične predkazenski postopek, mora o poteku postopka začeti obveščati tožilstvo. Prav tako bi morala policija tožilstvo o zadevi obvestiti, ker je v primeru Farrokh uporabila policijska pooblastila tako, da je vodila predkazenski postopek, o čemer bi morala obvestiti tožilstvo, česar pa ni storila in to tako vse do leta 2017 sploh ni vedelo za zadevo!
Je policija ušla izpod nadzora ministrstva?!
Portal Pod črto prav tako poroča, da so leta 2017 nadzorniki ministrstva takoj posumili, da želi policija zavesti tudi njih. Policijo so namreč zaprosili, da jim posreduje predpise, na podlagi katerih so kriminalisti pri tujih varnostnih organih poizvedovali o osumljencih v primeru Farrokh. Odgovor policije pa je bil nenavaden. Da niso obvestili tožilstva, so skušali pojasniti kar z leta 2000 sprejetim internim navodilom policije o razpisovanju tiralic in o iskanju oseb, ki pa ni vključevalo določila, da je potrebno pri poizvedovanju o osumljencih obveščati tožilstvo, a v letih, ko je policija izvajala preverjanje pri šestih tujih organih, so to lahko storili le na podlagi zakona o kazenskem postopku, ki pa, kot že navedeno, predvideva, da bi policija o zadevi obvestila tožilstvo. Prav tako je policija trdila, da kriminalisti od KPK naj ne bi nikoli prejeli v prejšnjem odstavku navedene dokumentacije s strani BS, kar pa seveda ne drži. Klemenčič je namreč pod prisego v DZ zatrdil, da jo je predal takratnemu vodji preiskav na Nacionalnem preiskovalnem uradu Robertu Slodeju, kar je nato pred poslanci potrdil tudi sam.
Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Inšpektorat RS za notranje zadeve. (Foto: STA)
Za napake ne bo nihče odgovarjal, če bi ukrepali pravočasno, bi bile možnosti za rešitev primera bistveno večje!
Po pojasnilih MNZ so glede svojih ugotovitev v primeru Farrokh na specializirano državno tožilstvo podali ovadbo zoper policista, ki bi moral o zadevah obvestiti tožilstvo, a je to ovadbo zavrglo. Za portal Pod črto so na policiji potrdili, da je pri zadevi prišlo do strokovnih napak, ter dodali, da naj ne bi imeli namena zavajati MNZ, glede sankcioniranja pa so pojasnili, da so roki za uvedbo delovnopravnih postopkov že pretekli. A na podlagi teh izkušenj naj bi uvedli določene spremembe pri svojem delu, s čimer naj bi se izognili takšnim sramotnim napakam v prihodnosti. Te usmeritve je sicer dala že takratna ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar oktobra 2017, šlo pa naj bi zlasti za uskladitev notranjih predpisov o delovanju policije. Za omenjeni portal so s policije sporočili še, da je ponovno uvedbo preiskave zahtevalo specializirano državno tožilstvo, in julija 2017 so tako ustanovili specializirano preiskovalno skupino, kjer sodelujejo tudi z zunanjimi strokovnjaki. Za zdaj naj bi zasegli nekaj dokumentacije, prav tako pa so opravili razgovore s približno 50 osebami. Škoda, povzročena z opustitvijo preiskave primera leta 2012, pa je po vsej verjetnosti ogromna. Če bi v času prve preiskave delovali korektno, bi novembra 2010 lahko celo prijeli in zaslišali Iraja Farrokhzadeha, direktorja podjetja Farrokh, saj je takrat, med njegovim bivanjem v hotelu Slon, policija že razpolagala z informacijami o primeru.
J. Ž./Nova24TV
