4.6 C
Ljubljana
torek, 29 novembra, 2022

Pravno barbarstvo Golobove vlade

Piše: Anamarija Novak

»Od vlade, ki je napovedovala velikanske spremembe v korist vseh državljanov, nismo pričakovali ukrepov, ki so v korist le peščici privilegirancev. Izkazalo se je, da ti lahko kršijo zakon, pa se jim nič ne bo zgodilo,« je amnestijo zoper protestnike komentiral odvetnik Damijan Terpin.

»Ministrstvo za notranje zadeve je danes umaknilo soglasje za prve tožbe, vložene zoper posameznike, povezane z zahtevki za povrnitev stroškov policije na neprijavljenih shodih v zadnjih dveh letih,« so prejšnji četrtek sporočili z ministrstva. S tem je državni organ pripoznal kršitev predpisov kot legitimno dejanje, stroške varovanja pa bodo pokrili vsi davkoplačevalci. To pa še ni vse. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je napovedala vložitev zakona, ki bi ustavil vse prekrške med epidemijo, omogočil izbris prekrškov iz evidenc ter povrnitev stroškov glob in stroškov postopkov.

Še pomnite pozivanja k smrti?

Za osvežitev spomina, kaj se vse se je dogajalo na neprijavljenih shodih med epidemijo covida-19, omenimo nekaj najbolj nasilnih izgredov. Že junija leta 2020 je zaradi pozivanja k nasilju prišlo do spopadov s policisti, ki so varovali parlament. Pripadniki radikalne levičarske organizacije Antifa, oblečeni v črno z zakritimi obrazi, ki so sprva nosili transparent »Brezmejna solidarnost. Proti represiji, militarizmu in fašizmu«, so se protesta udeležili v večjem številu, vzklikali »Čuvate fašiste!« in napadali policiste. Ker nekateri protestniki s preskakovanjem in podiranjem varovalne ograje niso želeli upoštevati ukazov policije, so jih prijeti in pripeljali na policijsko postajo. Med njimi tudi sina vrhovnega tožilca in režiserja Jašo Jenulla. Mesec dni pozneje so protestniki izdelali posebno lutko, ki je ponazarjala tedanjega predsednika vlade Janeza Janšo, in izvedli izrojen »performans«. V lutko so namreč po zglsedu islamskih držav, kjer velja šeriatsko pravo, metali papirnato kamenje, s katerim so ponazarjali kamenjanje. Med dogajanjem je bilo mogoče slišati protestne vzklike »za resnico in solidarnost«, »on se izmika, a se ne more izmakniti«, »samo z vztrajnostjo bomo zmagali«. Jenull pa je bil seveda znova glavni vodja in komentator dogajanja. Protestniki so tudi odkrito pozivali k smrti. Na protestu proti »sovraštvu« je znani titoist Ludvik Tomšič pozival k takojšnjemu umoru nekdanjega premierja z besedami »Ubi Janšo«. Spoštljivost obnašanja so protestniki še posebej pokazali ob dnevu državnosti, kjer so si priredili svojo antiproslavo. Dogajanje je bilo na trenutke prav vulgarno – priča smo bili namreč razkazovanju spolnih organov, čaščenju totalitarnih simbolov in prepevanju pesmi v tujih jezikih. Vse skupaj so s svojo udeležbo podprli pripadniki skrajne Levice in LMŠ , vključno z Marjanom Šarcem. Navijači poražene jugoarmade so šli s primitivizmom tako daleč, da so žvižgali častni gardi in pripadnike zmerjali z izdajalci.

Ljubljana je bila kot vojno območje

Novembrski protest leta 2020 je še posebej izstopal, saj je bila prestolnica videti kot vojno območje. »Nasilje je eskaliralo. Pripadniki Antife so napadli policiste, ki so popisali protestnika, ko je provociral v srbskem jeziku. Enega policista so brcnili v hrbet,« je takrat novinar Luka Svetina poročal s tedanjega protesta. Huligani so na protestu metali pirotehnične izdelke, granitne kocke in druge predmete, za seboj pa so puščali uničeno lastnino, in najhuje, poškodovane ljudi, med njimi tudi policiste. Skrajneži so s pirotehničnimi sredstvi napadli policiste na konjih, ki so opravljali svoje delo, napadeni pa so bili tudi predstavniki medijev.

Pred protestniki ni bila med epidemijo varna niti zdravstvena stroka. Konec novembra 2020 se je namreč raper Zlatko spravil na direktorja NIJZ Milana Kreka. Incident se je začel na Masarykovi ulici v Ljubljani, ko se je Krek odpravljal s sestanka na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Tam sta Kreka čakala Čordić in njegov skrivnostni spremljevalec. »Prosil bi vas, da me nehate nadlegovati,« je Krek pozval raperja iz Fužin, ki sta ga skupaj s pajdašem na ulici obstopila in od njega želela izsiliti odgovore na nekatera vprašanja. Pri tem sta ga tudi obkladala z besedami: »Glejte te lažnive oči«, »vas je kaj sram« …

Zalezovanje v gorah

Predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc je nedvomno v negativni luči stopila v ospredje avgusta lani, ko se je na Kredarici skupaj s svojimi protestniškimi somišljeniki histerično spravila na takratna predsednika vlade Janeza Janšo in ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Čeprav niso bili izzvani na nikakršen način, so povsem po nepotrebnem izvedli neokusen »performans«. Povrh pa so z lepljenjem nalepk še onesnažili naravo. Teden dni kasneje je Jarčeva na Trgu republike ponovila svoj kričeči govor in dejala: »Ta vlada ni bila izvoljena, nastala je na prevari poslancev, ki jim gre le za privilegije in stolčke. Zahtevamo predčasne volitve zdaj!« Protestniki so se nato odpravili do sedežev političnih strank, kjer so jim nalepili javne pozive, naj se tudi z dejanji izjasnijo glede podpore »neonacističnim« gibanjem. Hodili so od vrat do vrat, s čimer je njihovo početje močno spominjalo na neke druge čase. Konkretneje na prizore, ko so nacisti po ulicah z rumeno zvezdo označevali stavbe.

V DZ izstrelili raketo, ohromili promet

Na lanskih septembrskih protestih je bilo mogoče tudi videti, kako so »miroljubni« protestniki izstrelili raketo v državni zbor, pljunili snemalca Nova24TV, ni pa šlo niti brez metanja granitnih kock. Policija je bila primorana uporabiti solzivec in vodni top. Posamezne skupine izgrednikov so se še dolgo po razpustitvi shoda spopadale s policijo. Ko si je raper Zlatko zaželel pozornosti, je to iskal tudi tako, da se je v okviru protesta odpravil proti stavbi javne RTV, kjer je tolkel po steklenih oknih. Med govorci na protestih predsednika stranke Resni.ca Zorana Stevanovića pa so nastopali tudi takšni proticepilci, ki so grozili z vojaškimi sodišči. »Od danes naprej vsak zdravnik, ki bo še cepil enega slovenskega državljana – vam jaz obljubljam, bo v kratkem času klican na vojaško sodišče,« je bilo mogoče slišati. Protestniki pa so se še odločili, da zablokirajo severno ljubljansko obvoznico, zaradi česar je bila policija primorana uporabiti vodni top. In s tem niso končali. Tako so oktobra lani protestniki med »pohodom« po Ljubljani za seboj puščali sledi v obliki razbitih kant za smeti, ki so jih puščali sredi ulic. Prav tako so proti policiji metali pirotehnična sredstva, kamne, steklenice in druge predmete. Tudi tedaj so ovirali in napadli novinarje. V istem mesecu je pred ministrstvom za kulturo nastal manjši konflikt s policijo, ki je protestnikom prepovedala hoditi po cesti. Jaša Jenull, najvidnejši obraz neprijavljenih protivladnih shodov, je bil nad to odločitvijo policije ogorčen in je po megafonu zbrano množico hujskal, da je hoja po cesti in posledična blokada ljubljanskega prometa njihova »ustavna pravica«. In pod vlado Roberta Goloba so zdaj dosegli, da so nasilni izgredi in vse opisano postali ustavna pravica. Mar res?

Hojs: To je pravno barbarstvo

Ali gre pri odpravi prekrškovnih postopkov in ponekod že izrečenih glob ter umiku odškodninskih tožb, vloženih proti organizatorjem takratnih protivladnih protestov, za neke vrste zahvalo protestnikom, za pomoč pri ustoličenju vlade Roberta Goloba, je prejšnji minister za notranje zadeve Aleš Hojs dejal: »Umik soglasja za te tožbe je pravno barbarstvo. Česa takšnega si noben minister ne bi smel privoščiti – da odloča namesto sodišča. Kar se tiče vsebine: treba je povedati, da gre za poplačilo vsem tistim, ki so tedne in tedne razbijali po Ljubljani in ki jim je bilo obljubljeno, da če bodo to počeli, naj ne skrbijo za kakršnekoli stroške. Očitno se sedaj to uresničuje.« Hojs je prepričan, da je takšno ravnanje daleč od strokovnosti, ker v pravni državi o tožbah razsojajo sodišča, ne tisti, ki tožbe vlagajo in kasneje tožbe umikajo.

Nevarni precedens

Goriški odvetnik Damijan Terpin vladno namero ocenjuje kot svojevrstno, polno korupcijskih tveganj: »To je enako, kot da bi v Piranski zaliv spustil eno tono nafte. Policija bi ugotovila prekršek, naftni madež bi nato čistili 14 dni, naslednja vlada z novim ministrom pa bi dejala, da odškodnine ne bo treba plačati, ker je povzročitelj pač naš prijatelj.« Goriški odvetnik je ob tem spomnil na predvolilne obljube trenutnih koalicijskih partnerjev, ki so takrat še potencialnim volivcem obljubljali amnestijo v primeru, da se bodo dokopali do oblasti. O tem je dejal: »V trenutnem pravnem okviru gre za izredno sumljivo potezo, ki bi jo morala z vso resnostjo obravnavati Komisija za preprečevanje korupcije. Ta vlada jim je to obljubljala, sedaj pa želi izpolniti obljubo, ki je v nasprotju z zakonom.« Po odvetnikovem mnenju je vlada Roberta Goloba tako že z enim svojih prvih ukrepov povsem povozila svoje predvolilne obljube o pravni državi. Odvetnik je komentiral tudi nedavno potezo ministrstva za notranje zadeve, ki je umaknilo soglasje za odškodninske tožbe, vložene proti organizatorjem protestov. Nova ministrica Tatjana Bobnar je potezo v medijih sicer skušala upravičiti – kakor da naj za odškodninske tožbe ne bi obstajal pravni temelj in da so bili prekrški že sankcionirani z naložitvijo prekrškovnih glob. Terpin se z ministričinim mnenjem ne strinja. Pravi, da če je bil prekršek ugotovljen in globa naložena, je to pomenilo, da je za globo obstajala pravna podlaga, prav ta pravna podlaga pa je nato temelj za odškodninsko tožbo. Opozarja tudi na logično pomanjkljivost, če namreč pravna podlaga ne bi obstajala, potem vlada tudi ne bi potrebovala napovedanega novega zakona, na podlagi katerega nameravajo razglasiti amnestijo za prekrške in odškodnine. Na vprašanje, ali gre pri t. i. amnestiji za nevaren precedens, je goriški odvetnik odgovoril, da bi se ta poteza vlade lahko razumela predvsem kot nevaren signal drugim državljanom, ki bi se lahko tako požvižgali na predpise in zakone, saj bi lahko računali na to, da jih bo naslednja vlada preprosto izbrisala. Pri tem je Terpin komentiral: »Od vlade, ki je napovedovala velikanske spremembe v korist vseh državljanov, nismo pričakovali ukrepov, ki so v korist le peščic privilegirancev. Izkazalo se je, da ti lahko kršijo zakon, pa se jim nič ne bo zgodilo.«

Grims: Golobova vlada poteptala ustavo

Prav tako poslanec SDS Branko Grims vladi Roberta Goloba očita, da je že v prvih nekaj dneh poteptala ustavo. Vlada Roberta Goloba je na prvi seji sicer sklenila, da bo pod drobnogled vzela vse zaposlitve od 1. januarja 2020 do 1. junija 2022, v času Janševe vlade in Šarčeve v izteku mandata. Poslanec SDS Branko Grims je v izjavi za medije ob tem dejal, da so pri preverjanju zaposlitev prezrli, da je obdelava in zbiranje katerihkoli podatkov »z namenom izvajanja političnih čistk med zaposlenimi očitno protiustavna«, saj ustava vsakemu daje enake pravice ne glede na politično prepričanje. »’Berufsverbot’ (prepoved opravljanja poklica, op. p.) pa je prepoznavni znak totalitarizma,« je dodal. Še korak naprej pa je po njegovem mnenju naredila notranja ministrica Tatjana Bobnar, ko je umaknila soglasje za tožbe glede neprijavljenih shodov v Ljubljani. Zakon o javnem zbiranju je po Grimsovih besedah »kristalno jasen«, in sicer, da v primeru, če nastanejo posebni stroški za policijo, mora te poravnati organizator. Tudi to, kdo je organizator, opredeljuje zakon, je navedel Grims. Bobnarjeva je po njegovem mnenju kršila ustavo. »Veste, kaj je ona v resnici s tem naredila? Samovoljno, očitno nezakonito, celo protizakonito, očitno protiustavno je na ramena davkoplačevalcev prevalila 882.650,82 evra,« je navedel Grims. Gre za točen policijski izračun stroškov, ki jih je imela policija z varovanjem in vzdrževanjem reda in miru na teh shodih, je dodal. »Tri odločbe te vrste so bile gospodu Jenullu že izdane v približnem skupnem znesku 40.000 evrov, se pravi, da je šlo šele za manjši del, vendar je zdaj ministrica Bobnarjeva preklicala tudi to,« je izpostavil Grims. Po njegovih besedah zakon take diskrecijske pravice ministrici ne daje. Ministrica je s tem povozila odločitev vlade v prejšnji sestavi in to po njegovem mnenju pomeni, da Slovenija ni več pravna država in država, v kateri bi bili pred zakonom vsi enaki. »Sporočilo tega dejanja je jasno – lahko blokiraš cesto, kuriš ogenj na javni površini, lahko počneš vse tisto, kar je izrecno prepovedano po zakonu, če si levičar, se ti ne bo nič zgodilo,« je naštel Grims, ki ministrico poziva, naj znova pretehta svojo odločitev in spoštuje ustavo ter pravni red. »In še o nečem sem trdno prepričan, nihče od tistih, ki je dal glas za Goloba, ne želi živeti v državi, v kateri zakoni ne veljajo,« je sklenil Grims.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine