Po dosedanji ureditvi je do nadomestila preživnine upravičen le otrok, ki še ni dopolnil 18 let starosti, v SDS pa predlagajo spremembo starostne meje za upravičenost do nadomestila preživnine iz 18. let do 26. leta oziroma dokler traja preživninska obveznost.
Poslanska skupina SDS je danes v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije
V poslanski skupini izpostavljamo, da je pravica otrok do preživljanja, med temeljnimi otrokovimi pravicami in služi otrokovemu nemotenemu razvoju, odraščanju in dokončanju izobraževanja. Deklaracija o otrokovih pravicah Generalne skupščine Združenih narodov iz leta 1959 v 6. načelu določa, da morajo družba in organi oblasti posebno skrbeti za otroke brez družine in brez sredstev, potrebnih za preživljanje. Prav tako Konvencija o otrokovih pravicah določa, da države pogodbenice vsakemu otroku priznavajo pravico do življenjske ravni, ki ustreza njegovemu telesnemu, umskemu, duhovnemu, nravstvenemu in družbenemu razvoju. V kontekst družbenega razvoja tako spada tudi možnost otroka, da se izobražuje v skladu s svojimi zmožnostmi in pričakovanji, tudi po dopolnjenem 18. letu starosti, saj imajo starši dolžnost preživljati otroka tudi po 18. letu starosti, da otrok lahko dokonča svoje izobraževanje. Eden ali oba od staršev ali drugi, ki so odgovorni za otroka, imajo glavno odgovornost za to, da v skladu s svojimi sposobnostmi in gmotnimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.
Odbor ministrov pri Svetu Evrope je leta 1982 sprejel priporočilo št. R (82) 2, v katerem poudarja, da so za preživljanje otrok predvsem odgovorni njihovi starši, vendar pa mora država posredovati, kadar starši ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Kot rešitev se med drugim predlaga tudi sistem predujmov preživnine za otroke, kadar preživninski zavezanci ne izpolnijo svojih obveznosti, določenih v izvršilnem naslovu, pri čemer z izplačilom predujmov preživnine preživninske obveznosti preživninskega zavezanca ne prenehajo. Izplačani zneski predujmov preživnine se izterjajo od preživninskega zavezanca.
Dolžnost preživljanja otrok ureja Družinski zakonik v 183. členu in ostalih, in sicer tako, da določa, da morajo starši preživljati svoje otroke do njihove polnoletnosti. Tiste otroke, ki so vpisani v srednješolsko izobraževanje in v višješolsko izobraževanje, pa tudi po polnoletnosti, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb. Takšna podaljšana obveznost velja največ do dopolnjenega 26. leta starosti otroka. V primeru, da je otrok sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, pa so ga starši dolžni preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner. Kadar starši ne preživljajo otroka v svojem gospodinjstvu, morajo k njegovemu preživljanju prispevati preživnino v mesečnem znesku.
Če preživninski zavezanec preživnine ne plačuje, ali je ne plačuje na način in v obsegu, kot to določa izvršilni naslov, ima preživninski upravičenec možnost pri pristojnem sodišču predlagati izvršbo. Izvršba se opravi na podlagi zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
Po veljavni ureditvi terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu preidejo do višine pravic, zagotovljenih po Zakonu o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije na Javni jamstveni in preživninski sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravice po tem zakonu, v kolikor zavezanec preživnine ne plačuje pravočasno in so izpolnjeni pogoji po tem zakonu. S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov. Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije izplačana sredstva od preživninskega zavezanca izterja v sodnem izvršilnem postopku na podlagi zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
Po podatkih Inštituta RS za socialno varstvo je bilo leta 2017 približno 4300 mladoletnih otrok, ki so prejemali nadomestilo preživnine, leta 2000 pa komaj okoli 1900. Navedeni podatki nakazujejo na to, da se trend neplačevanja preživnin povečuje. Po javno dostopnih podatkih je bilo v letu 2019 v Republiki Sloveniji določenih okoli 70.000 preživnin, pri čemer je bilo okoli 17.063 upravičencev, ki niso mladoletni in se šolajo.
Po dosedanji ureditvi je do nadomestila preživnine upravičen le otrok, ki še ni dopolnil 18 let starosti. To pomeni, da do finančne zaščite in nadomestne izterjave preživnine niso upravičeni otroci oziroma osebe starejše nad 18 let, ki se še vedno redno šolajo in niso zaposlene. Takšno razlikovanje oziroma varovanje interesov otrok preko preživninskega sklada nima prepričljive utemeljitve, razen tega, da se mednarodne obveznosti Republike Slovenije pri zaščiti otrok zaradi neplačevanja preživnin nanašajo le na osebe mlajše od 18 let. Upravičenci do preživnine, ki so starejši od 18 let, ter tudi starši s katerimi živijo, so tako v bistveno slabšem položaju, saj jim država (razen sodne izvršbe in izterjave) ne omogoča zalaganje neplačanih preživnin. Takšne okoliščine lahko vplivajo na otrokov nadaljnji družbeni razvoj, tudi po dopolnjenemu 18. letu starosti v primeru, da se šola. V kolikor se otrok še kot mladoleten odloči za nadaljnje visokošolsko izobraževanje, je prav tako izpostavljen tveganjem, da bo zaradi neplačevanja preživnine, ogrožen njegov družbeni razvoj in dokončanje izbranega izobraževanja. Zaradi tega bi bilo potrebno omogočiti pravico do nadomestila preživnine vsem upravičencem do preživnine tudi po dopolnjenem 18. letu starosti, vse do dopolnjenega 26. leta, dokler lahko traja preživninska obveznost.
V poslanski skupini SDS z danes vloženim zakonom predlagamo spremembo starostne meje za upravičenost do nadomestila preživnine iz 18. let do 26. leta oziroma dokler traja preživninska obveznost. S tem bo Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije prevzel tudi subsidiarno izterjavo za te preživnine in posledično bo takšen institut deloval preventivno tudi v smeri preprečevanja neplačevanja preživnin za upravičence starejše od 18 let.
Cilj predloga zakona je zagotoviti enako obravnavo vseh upravičencev do preživnine s strani državnega javnega preživninskega sklada.
