Leto 2020 bo leto, ki ga ne bomo zlahka pozabili niti v slovenskem niti evropskem pa tudi v svetovnem merilu ne. V letu 2020 je pandemija COVID-19 pripeljala do največjega upada svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) v več kot sedemdesetih letih.
“Tovrstnega šoka današnje generacije v Evropi ne pomnimo,” zdajšnjo krizo komentira Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije. Pri tem navaja, da je posebnost te krize predvsem narava vzroka, ki je vlade prisilila, da so za zavarovanja zdravja in življenja ljudi za nekaj časa močno omejile družbeno življenje in zaprle velik del gospodarstva.
Posledica je velik padec BDP, ki je bil večji kot v pretekli finančni krizi (v letih po 2008). V Sloveniji je padec kumulativno 14-odstoten, na evrskem območju je še večji. Podatki Evropske komisije pa kažejo, da je bil padec v Sloveniji nižji od povprečja v državah z evrom, država je med 27 članicami Evropske unije na sedmem mestu glede na kazalnik padca BDP.
Epidemija ni prizadela vseh enako
Pri tem niso bile vse dejavnosti enako prizadete. Epidemija je najbolj prizadela storitvene dejavnosti, povezane z neposrednimi stiki z ljudmi. Pri tem sta bila najbolj prizadeta turizem in gostinstvo, kjer je bil upad prihodkov v aprilu več kot 80-odstoten. S sprejetimi ukrepi vlade in pomočjo države se je stanje nato popravilo, jeseni, z drugim valom epidemije, pa je spet prišlo do zaprtja dejavnosti. Epidemijo so močno občutili tudi v trgovinah z “ne nujnim” blagom, prevozniki, zaposlovalne agencije in podobno. Z velikim upadom so se v drugem četrtletju soočili tudi v industriji, najintenzivnejšim v avtomobilski industriji, ugotavlja Banka Slovenije.
Prvemu valu sledilo močno okrevanje
Prvemu valu okužb spomladi letos je sledilo močno okrevanje, vendar ne povsod enako. Industrijska proizvodnja se je v tretjem četrtletju zelo približala lanskim ravnem. Storitvene dejavnosti pa so glede na lanske izide še vedno zaostajale.
Sledil je drugi, jesenski val, ko se je z vnovičnim zaprtjem pomembnega dela gospodarstva gospodarska aktivnost spet zmanjšala. Kakšni bodo končni učinki, pa bo odvisno tudi od dinamike uvajanja cepiva proti COVID-19. Guverner Vasle ob tem dodaja: “Če bo šlo po načrtih, se bo po trenutnem drugem dnu kriza razpletla v obliki črke W.”
Na to, da je pred nami še vsaj nekaj negotovih in zelo zahtevnih mesecev, opozarja tudi predsednik vlade Janez Janša.
Ukrepi hitri, primerni in učinkoviti
V vsej tej krizi in šoku, ki smo ga doživeli in kakršnega ne pomnimo, so bili zato izrednega pomena ukrepi države za blaženje posledic epidemije covid-19. Guverner Vasle je te ukrepe v enem od intervjujev ocenil kot primerne in učinkovite. Poudaril je: “Zelo hitro je bil sprejet konceptualni konsenz, da je potrebno hitro, obsežno ukrepanje. V letu 2008 na primer tega soglasja ni bilo. To je velik dosežek ekonomskih politik.”
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle (Foto: STA)
Za leto 2020 je napovedal, da se bo obseg BDP v zadnjem četrtletju zelo verjetno znova skrčil, a za drugo polovico prihodnjega leta je optimist. In kar je pomembno, zagotovil je, da je slovenski bančni sistem v dobrem stanju in robusten. Opozoril pa je, da bo virus razmere tako zelo spremenil, da nekateri segmenti gospodarstva ne bodo preživeli v istem obsegu kot pred krizo. To se bo odrazilo tudi v bilancah bank, a bolj obvladljivo kot po prejšnji finančni krizi.
Malo gospodarstvo v težavah
Temu posredno pritrjujejo tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Ugotavljajo namreč, da je kriza, ki jo je povzročila epidemija, še posebej prizadela malo gospodarstvo. Navajajo, da so številna mala podjetja na robu zloma. Ukrepi, ki jih je sprejela država za stabiliziranje razmer, so posledice omilili, ne morejo pa jih izničiti. Navajajo, da podjetniki daljšega obdobja zaprtosti ne bodo prenesli.
“Vsa podjetja, predvsem pa malo gospodarstvo, se sooča z zelo globokimi posledicami, ki jih je povzročila epidemija globalnih razsežnosti,” navaja generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Ker je drugi val epidemije še v polnem razmahu, je velik del gospodarstva zaprt že drugič. “Želimo delati,” poudarja. Ob tem je pozvala podjetnike in gospodarstvenike, da še enkrat preverijo uvedene zaščitne ukrepe in zagotovijo njihovo spoštovanje med zaposlenimi. “To je edina pot, s katero sami pripomoremo k zajezitvi epidemije,” je dodala Šmučeva.
Direktorica gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc (Foto: Vlada RS)
V gospodarstvu za zaskrbljeni tudi zato, ker bo epidemija malemu gospodarstvu odnesla 1,8 milijarde evrov dodane vrednosti. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek sicer navaja, da je malo gospodarstvo v resnici veliko gospodarstvo, kar se je še posebej izkazalo v tej zdravstveni in gospodarski krizi. Poudarja, da se je večina podjetnikov in gospodarstvenikov trudila, da bi ohranila normalno poslovanje in razvojno naravnanost. Vlada pa se prek sprejemanja protikoronskih svežnjev pomoči trudi, da bi bile posledice koronakrize čim manjše.
V gospodarstvu pričakujejo 14-odstotno znižanje prodaje in 12-odstotno znižanje dodane vrednosti. Število delovnih ur se bo znižalo za okoli 5,5 odstotka, predvsem zaradi večje uporabe instrumenta čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. V letu 2021 pa pričakujejo odboj poslovanja. Dodana vrednost naj bi se okrepila skoraj za desetino, produktivnost za okoli 5,8 odstotka, neto dobiček za desetino. Prav tako pričakujejo, da se bo število zaposlenih, merjeno po delovnih urah, povečalo za 3,5 odstotka.
Letos za petino nižji prihodki
V GZS so opravili anketo o vplivu COVID-19 na slovensko gospodarstvo, sodelovalo je 488 podjetij. Ugotovili so, da bodo podjetja v letu 2020 v povprečju dosegala za 20,5 odstotka nižje prihodke kot v letu 2019. Podjetja napovedujejo zmanjšanje števila zaposlenih za 9 odstotkov, pri mikro podjetjih pa je napovedan padec števila zaposlenih za 15 odstotkov. Kot izdatno pomoč so v podjetjih izpostavili ukrepe vlade, ki so to omilili, in to pričakujejo še v prihodnje.
Epidemija je tudi priložnost
O tem, kako so se podjetja in država odzvali na epidemijo COVID-19, so razpravljali tudi na okrogli mizi z naslovom Kako preživeti zimo in izkoristiti nove priložnosti. Marko Lotrič, direktor podjetja Lotrič Meroslovje, je pri tem dejal, da so se z epidemijo uspešno spopadli. Izpostavil je velik pomen sodelovanja tako med podjetji kot tudi z znanstveno-raziskovalno sfero; kot odličen primer sodelovanja je omenil projekt razvoja respiratorja. Po besedah Mihe Rajha, direktorja podjetja Pharsols, so tudi v njihovem podjetju z dobrim načrtovanjem krizo ne le prebrodili, ampak so celo zrasli. Inovacijsko okolje je v Sloveniji dobro razvito, za preboj novih idej, inovacij in zagonskih podjetij pa je dobro poskrbljeno, je dejal. Podjetjem so pomagali tudi ukrepi države.
Izvršni direktor GZS Samo Hribar Milič pa je izpostavil, da je kljub velikim problemom v času epidemije veliko optimizma tako med podjetji kot tudi v podpornem okolju. Prepričan je, da bo malemu gospodarstvu kot stebru gospodarske strukture in socialnega razvoja v Sloveniji uspelo izkoristiti vse nove priložnosti, tudi ob pomoči programov in ukrepov, ki so jim že ali jim še bodo v prihodnje na voljo.
Slovenija na dobri poti
Zaradi epidemije in manjših prihodkov gospodarstva bodo nižji tudi prihodki v državni proračun. Zaradi ukrepov vlade za blažitev posledic epidemije (vlada je sprejela že sedem t. i. protikoronskih zakonov) bodo proračunski odhodki večji. Slednji so se v prvih desetih mesecih glede na primerljivo lansko obdobje zvišali za 24,1 odstotka oziroma skoraj za četrtino. Najbolj so narasla sredstva za zaposlene, subvencije, transferji posameznikom in gospodinjstvom ter drugi tekoči domači transferji. Prihodki pa so se v obravnavanem obdobju znižali za slabo desetino oziroma 9,5 odstotka, predvsem na račun hitrega izpada davčnih prihodkov zaradi omejevalnih ukrepov za zamejitev koronavirusa. V zneskih to pomeni približno 7,52 milijarde evrov prihodkov in okoli 9,95 milijarde evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj je v prvih desetih mesecih tako dosegel 2,43 milijarde evrov.
Naše uspehe vidijo tudi v tujini
Ob vsem tem nam mednarodne bonitetne agencije priznavajo, da je Slovenija dolgoročno stabilna država. V letošnjem letu so bonitetne agencije bonitetno oceno Republike Slovenije potrjevale, rating agencija Moody’s pa je bonitetno oceno celo zvišala. Stabilnost bonitetnih ocen je za Slovenijo veliko priznanje; navajajo, da odzivi fiskalnih politik gradijo zaupanje, da bodo fiskalni primanjkljaji, ki so posledica ukrepov za blažitev posledic epidemije, postopno odpravljeni, ko bo kriza, ki jo je povzročila epidemija COVID-19, začela pojemati. Pozdravljajo tudi protikoronske ukrepe vlade, ki bodo po njihovem mnenju preprečili dolgoročne negativne posledice na gospodarstvo. Poudarjajo, da Slovenija še naprej ostaja za tuje investitorje zaupanja vredna država.
“Na voljo je torej dovolj sredstev, da bomo zmagovalci tudi po krizi”
Udeležence 15. vrha slovenskega gospodarstva v organizaciji GZS je nagovoril tudi predsednik vlade Janez Janša. Poudaril je: “Slovenija si je v večletnem finančnem okviru in svežnju za okrevanje izpogajala okoli 10,5 milijarde evrov, od tega približno 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Gre za največ sredstev, ki si jih je Slovenija izpogajala doslej. Zagotovljena so sredstva za raziskave, razvoj, inovacije, digitalizacijo, izobraževanje in usposabljanje za poklice prihodnosti. Na voljo je torej dovolj sredstev, da bomo zmagovalci tudi po krizi, kot je naslov današnjega srečanja. Zaradi doslej sprejetih ukrepov se Slovenija nahaja v dobrem položaju za nadaljnje spopadanje z negativnimi posledicami pandemije in za uspešen prehod v četrto industrijsko revolucijo. To potrjujejo tudi vse štiri največje mednarodne bonitetne agencije.“
Foto: Vlada RS
Vida Kocjan
