10 C
Ljubljana
ponedeljek, 17 maja, 2021

Poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti: Problematiko tujcev je treba spraviti v red!

Piše: Sara Bertoncelj (Nova24TV)

V Državnem zboru so se začeli postopki za spremembo dveh pomembnih zakonov, in sicer Zakona o tujcih in spremembe Zakona o novi azilni zakonodaji. Spremembe je pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Aleš Hojs, potrdila pa jih je tudi Vlada. Prvak stranke SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je zapisal, da  je treba problematiko tujcev spraviti v red in na vlado naslovil pisno poslansko pobudo.

Prvak stranke SNS, Zmago Jelinčič Plemeniti je na Vlado Republike Slovenije posredoval pisno poslansko pobudo v zvezi s tujci. Zapisal je, da  je treba problematiko tujcev spraviti v red, ker si nihče ne želi množičnih migracij iz leta 2015 in dodal: “Dobra rešitev je predlagana v Zakonu o tujcih, ki je trenutno v parlamentarnem postopku, in sicer da Vlada lahko razglasi tako imenovano kompleksno krizo, če bi v našo državo vstopila zelo velika množica nezakonitih migrantov oz. prebežnikov, ki bi hkrati želeli zaprositi za mednarodno zaščito.” Predlog novele Zakona o tujcih sicer v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo, a hkrati tudi zaostruje pogoje za bivanje tujcev v Sloveniji ter uvaja pojem kompleksne krize.

Takšni množični vstopi lahko ogrozijo javni red, varnost in povzročijo preobremenjenost varnostnih sistemov, je mnenja Zmago Jelinčič, ki je tudi zapisal, da lahko masovni vstopi tujcev ogrozijo varnost države, saj državni organi ne bi mogli opravljati svojih primarnih pristojnosti. “Prvi kanal ilegalnih ekonomskih migracij pod pretvezo legalnosti je priseljevanje ljudi s Kosova, drugi kanal pa gre preko študentskih ali delovnih vizumov ter slamnatih podjetij. Z vsemi temi podatki pristojni organi razpolagajo,” je opozoril. Jelinčič je v poslanski pobudi še zapisal, da so predlagani nekateri dobri ukrepi, vendar pa je obenem predlagal, da bi jih bilo treba še zaostriti. In sicer na način, da se po ameriškem sistemu uvede zeleno karto in da se uvede obvezno mesečno javljanje na Upravni enoti. V  roku enega leta bi moral tujec prav tako narediti izpit iz znanja slovenskega jezika, in sicer na ravni A1. V treh letih mora tujec narediti izpit iz slovenskega jezika na ravni A2. Prvak stranke SNS je tudi dodal, da lahko po njegovem predlogu tujec v Slovenijo pripelje družino šele, ko obvlada slovenski jezik na nivoju A1. Tudi pri članih družine je predlagal pogoj, da vsak od posameznikov opravi izpit iz slovenskega jezika na nivoju A1. Tujec bi moral poleg tega za vstop v slovenski kulturni prostor poznati slovensko zgodovino, kulturo in običaje, vsak prekršek oziroma dejanje, ki bi pomenilo ogrožanje državne varnosti in nespoštovanje pravil, pa bi imel za posledico, po švicarskem vzoru, izgon iz države, skupaj z družino.

Spremembe Zakona o tujcih in spremembe Zakona o mednarodni zaščiti (azilu)

Spremembe Zakona o tujcih sicer prinašajo nova pravila za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v Sloveniji, spremembe Zakona o mednarodni zaščiti oziroma azilni zakonodaji pa naj bi zagotovile hitre in učinkovite postopke na področju azila za tujce. S spremembami se urejajo pravila za bivanje tujcev v Sloveniji, urejeno bo vračanje tujcev, ki v Sloveniji prebivajo nezakonito, rok za združevanje družin je podaljšan iz enega na dve leti. Na novo se uvaja tudi znanje slovenskega jezika. V primeru prve prošnje tujca, ki želi prebivati v Sloveniji, bo obvezno znanje na nivoju A1, kar pomeni na osnovni ravni. Če tujec v Sloveniji prebiva več let, pa bo zahtevana višja raven znanja slovenščine. Pomembna sprememba bo tudi pri dokazovanju sredstev za preživljanje v Sloveniji. Ukinjeno bo vse tisto, kar so do sedaj lahko dokazovali poleg plače, torej dnevnice, potne stroške in podobno.

Fotografija je simbolična (Foto: STA)

Nekatere spremembe Zakona o tujcih bodo uskladili tudi z direktivo EU, ki pa se nanašajo za namene študija, opravljanja pripravništva, raziskovanja, programov izmenjave učencev ali izobraževanja pri projektih. S tem bo olajšana možnost prebivanja oziroma izvajanja aktivnosti v Sloveniji za državljane tretjih držav. Slovenija bi sicer morala to urediti že leta 2018.

Kaj pomeni razglasitev kompleksne krize

Ustavno sodišče je oktobra 2019 razveljavilo del 10.b člena zakona o tujcih, ki je onemogočal individualno obravnavo tujcev v času zaostrenih migracijskih razmer. Ustavni sodniki so takrat izpostavili, da zgolj to, da država predaja posameznika drugi državi članici EU, ne more vplivati na obseg zaščite, ki ga zagotavlja ustavno načelo nevračanja. Po besedah notranjega ministra Aleša Hojsa zadevo rešujejo z uvajanjem pojma kompleksne krize. Vlada bo v situacijah, kot smo jim bili glede migracij bili priča v letih 2015 in 2016, lahko razglasila kompleksno krizo in začasno suspendirala izvajanje zakona ad personam. Hojs je povedal, da so uspeli pripravili tako rešitev, kot je določilo ustavno sodišče.

Z rešitvami, ki jih je pripravila vlada, V opoziciji z rešitvami sicer niso bili zadovoljni. Violeta Tomić, poslanka stranke Levica,  je izpostavila, da razglasitev kompleksne krize omogoča zavračanje beguncev na meji brez možnosti zaprositve za mednarodno zaščito, kar pa je po njenem prepričanju v neskladju z ustavo in odločbo ustavnega sodišča iz leta 2019. Po drugi strani pa je poslanec stranke SDS Branko Grims izpostavil toleriranje očitnih zlorab, ko prebivalci iz balkanskih držav prihajajo v Slovenijo, le da čez nekaj let odidejo v druge evropske države. Grims meni, da je treba vzpostaviti ustrezne varovalke, ki bodo poskrbele, da se bo nehalo z masovnimi zlorabami pravnega reda v Sloveniji, ki jih potem vsi strahovito drago plačujemo.

Glede spremembe Zakona o mednarodni zaščiti se želi zagotoviti hitre in učinkovite postopke mednarodne zaščite (azila) v praksi. Predlagane rešitve bodo preprečevale zlorabo tega sistema. Predvidene so tudi sankcije za oviranje izvedbe postopkov mednarodne zaščite, neupoštevanje dolžnosti prosilcev za mednarodno zaščito, kršenje pravil bivanja v nastanitvenih centrih, pravil javnega reda in miru ter kazniva dejanja. Prav tako naj bi omogočili učinkovitejšo izvedbo omejitve gibanja, osebe z mednarodno zaščito pa spodbujali k integraciji. Minister Hojs je ob tem povedal: “Glavni cilji sprejema tega zakona so zagotoviti hitro in učinkovito mednarodno zaščito za tiste, ki to dejansko potrebujejo. Drugi, prav tako pomemben in nezanemarljiv razlog pa je v največji meri izkoreniniti zlorabo azilne zakonodaje.”

Zadnje novice

Sorodne vsebine