Med predsednikom komisije državnega zbora za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs) Matejem Toninom in aktualnim obrambnim ministrom in predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem postaja vedno bolj napeto. Razlog za dodatne napetosti naj bi se skrival v informacijah, ki so jih posamezniki razkrili na zaslišanjih Knovsa v zvezi s prisluhi, ki so bili povod za izstop Hrvaške iz arbitražnega postopka. Dejstvo je, da se Erjavec ni preveč obremenjeval, ko so v javnost pricurljali prisluhi nedovoljenih pogovorov med slovenskim arbitrom, sodnikom Jernejem Sekolcem in uslužbenko zunanjega ministrstva Simono Drenik.
V tistem času je bil Karl Erjavec na dopustu v Franciji in ni imel nobenega namena, da bi svoj dopust skrajšal zaradi državniških obveznosti. Erjavca takrat ni niti skrbelo, da bi ga lahko zaradi objektivne odgovornosti takoj odstavili. Takratnemu premierju in sedanjemu zunanjemu ministru Miru Cerarju je ponudil svoj odstop, a ga je ta zavrnil. Drugače tudi ne bi šlo. Cerar namreč brez stranke DeSUS ne bi mogel nadaljevati z delom, kar bi lahko pomenilo predčasne volitve. Do predčasnih volitev je tri leta pozneje tudi prišlo, SMC pa se je znašla v še šibkejšem položaju, kot bi si ga lahko kdorkoli predstavljal le leto dni po izvolitvi v parlament s 36 poslanskimi mesti.
V oddaji Tema dneva je poslanec Žan Mahnič glede nervoznega in živčnega obnašanja Erjavca komentiral, da očitno resnica ni na njegovi strani. “Zavaja in laže vse od začetka, ko je ta afera dejansko izbruhnila. Vsa ta zaslišanja, ki smo jih do zdaj imeli na Knovsu, so po mojem prepričanju dokaz, da je minister Erjavec takrat kot zunanji minister vedel za to komunikacijo med Sekolcem in Drenikovo. Če je to vedel, bi moral narediti dve stvari. Prvo, da bi rekel, da tega ne smeta početi, saj arbiter ne bi smel komunicirati z državo, ki je v postopku. Bodisi da bi jima priskrbel kakšne kriptirane telefone, za katere pa pravi, da jih Sekolec ni mogel dobiti.” Erjavec je bil po besedah Mahniča ujet na laži, čeprav se še naprej spreneveda in čeprav Simona Drenik ni želela direktno odgovoriti na vprašanje, ali je minister vedel za to komunikacijo med njima. “Prepričan sem, da je za to vedel. V neki normalni demokratični državi z neko razvito politično kulturo bi takšen minister odstopil isti dan, ko je afera prišla v javnost, in tako na nek način ohranil kredibilnost naše politike doma in navzven.”
Če se Erjavca vpraša, se mu godi krivica in celo politični pregon
Dejstvo je, da Erjavec ni hotel sprejeti niti objektivne odgovornosti za spodletelo arbitražo. Kot minister je Erjavec definitivno bil objektivno odgovoren, v primeru, če je vedel za pogovore med Drenikovo in Sekolcem, pa bi moral sprejeti subjektivno odgovornost, to pa marsikaj spremeni. Mahnič je prepričan, da Erjavec sploh ne ve, kaj je objektivna in kaj subjektivna odgovornost. “Vedno je zraven, nikoli ni nič kriv. Če se njega vpraša, se mu godi krivica in celo politični pregon, kot je bilo v primeru Patrie, kant pa sedaj arbitraže, tudi zlorabe varnostno-obveščevalne službe. Skratka, če njega poslušaš, je nek revež, ki se bori za upokojence. 11 let nazaj jim je obljubljal 1.000 evrov pokojnine. Kako se mu res gre za upokojence, bi lahko dokazal septembra lani, ko je prisegla vlada Marjana Šarca. Pred tem so namreč po krožnem sistemu izbirali ministrstva in ko je prišla na vrsto stranka DeSUS, je on dejal: obramba. Lahko bi se zavzel za področje sociale, ki še ni bilo dodeljeno, in bi se ob tem lahko ukvarjal z upokojenci. V drugem krogu pa je rekel: kmetijstvo, kjer tudi vemo, da ima stranka DeSUS praktično fevd v Slovenskih državnih gozdovih.”
“Kako je Erjavec vpleten, dokazujejo vsa dejstva, ki jih že poznamo. Če ste gledali oddajo na nacionalni televiziji, je tudi Drenikova povedala, da so različni pojmi odgovornosti: objektivna in subjektivna. Tudi pri objektivni se očitno v tem primeru ne ve, kaj bi morala biti. Dejstvo je, da smo imeli nek arbitražni sporazum, ki smo mu v stranki SDS nasprotovali. Ko je bila arbitražna sodba znana, se je pokazalo, da smo imeli prav. Ampak, ko je bil na referendumu potrjen, smo ga vzeli za stvar, ki jo je treba izpeljati. Ne nazadnje so tako odločili volivci. Potem ko je zadeva stekla, je bila prekinjena ravno zaradi te šlamastike, ki se je zgodila med Sekolcem in Drenikovo. Minister bi moral prevzeti objektivno odgovornost in takrat odstopiti. Oziroma subjektivno odgovornost, če je vedel, in naj bi vedel, da je premalo resursov, tako finančnih kot tudi kadrovskih za našo projektno skupino, ki je pripravljala vse potrebno za odvetnike, da bi se arbitražni postopek kar se da najbolje odvil. Seveda, da bi Slovenija v tem postopku kar se da največ dobila. Obljubljali so nam stik z odprtim morjem. Tega nismo dobili. Dobili smo samo en prehod,” izpostavlja Mahnič.
Na tožbo zaslišanja ne bodo imela vpliva
“Ne razumem naše vlade, ki tišči glavo v pesek. Tako Hrvaška pravi, da na noben način ne bo uveljavljala arbitraže, naša stran pravi, da jo bo. Za uveljavitev arbitraže na vse ali nič bi bil tudi sam, če bi mi dejansko nekaj dobili od tega, torej če bi imeli stik naših voda z odprtim morjem. Ko se s Hrvaško pogovarjaš, vidiš, da jim je na nek način žal, da so šli iz arbitraže, saj so vendarle zadovoljni s tem, kar so dobili. Seveda bi si želeli še več. Tako kot si mi želimo še več. Upam, da v Sloveniji ni nikogar, ki si ne bi želel celotnega Piranskega zaliva. Hrvati tukaj zagovarjajo neko bilateralo, lahko pa bi bil ta arbitražni sporazum neka osnova. Dajmo počakati, da vidimo, kaj bo reklo sodišče. Vemo, da je Slovenija vložila tožbo proti Hrvaški, in tukaj so izkoristili zaslišanja, ki jih imamo na Knovsu, da naj bi vse to škodilo. To seveda ne drži. Mi se ukvarjamo s tem, kaj je bilo narobe, da je bil, kot pravijo Hrvatje, omadeževan celoten postopek arbitraže. Pa seveda ni bil, ker je sodišče samo reklo, da ni bila to taka kršitev, da bi ogrozila odločitev arbitražnega sodišča v korist Slovenije. Na samo tožbo, ki jo je Slovenija vložila proti Hrvaški, to ne bo imelo nobenega vpliva. To pač govorijo tisti v vladi, ki želijo na vsak način obraniti trenutnega obrambnega ministra.” To sta po besedah Mahniča predsednik vlade Marjan Šarec in njegov sekretar za nacionalno varnost Damir Črnčec, kajti točno takšen Erjavec, kot je sedaj, jima koristi.
Erjavec klečeplazi pred LMŠ
Erjavec je izjavil, češ da to, da je LMŠ dobila dva evroposlanca, pomeni, da premier vodi pravo politiko in ima legitimnost. “Stalno govori, da skušamo na Knovsu s takšnimi in drugačnimi akcijami s strani SDS in NSi oslabiti njega in vlado. Včeraj je dal izjavo, da mora biti LMŠ pobudnica tega združevanja. Skratka, Erjavec je trenutno tako stisnjen v kot, v taki poziciji, da ni več tisti Erjavec, ki je v vseh vladah grozil, da bo šel ven, in s tem izsiljeval svoje koalicijske partnerje in tako naprej. To je Karl Erjavec, ki klečeplazi pred LMŠ, pred predsednikom vlade in je na nek način njihov sluga, oproda, ki bo naredil vse, kar mu bosta Šarec in Črnčec naročila. S ključnim ciljem, da se mu zagotovi neko funkcijo nekje, v zameno za to, da DeSUS pripelje v nek nov LDS, ki si ga nekateri tako želijo. Mislim, da vključno s Šarcem, če bo tukaj glavni, seveda, da Erjavec priključi DeSUS LMŠ kot upokojensko krilo stranke. Ta obramba Erjavca gre v tej smeri.”
Šarcu po besedah Mahniča ustrezata politično oslabljeni Erjavec in politično mrtvi Miro Cerar. Kar zadeva Bratuškovo, je njeno stanje nekje vmes med Erjavcem in Cerarjem. “To je vse neka specialna vojna, ki jo Šarec in njegovi najtesnejši sodelavci vodijo proti koalicijskim partnerjem, z izjemo SD. Nobena skrivnost ni, da po parlamentarnih hodnikih govorijo, da je cilj, da se DeSUS, SAB in SMC spravi pod njihov dežnik, in potem doseči tak rezultat, da bi bilo dovolj, da bi samo z SD sestavili vlado. Če bosta Cerar in Bratuškova pristala, potem bodo stvari na nek način čiste. Razkrivanje v zvezi z Erjavcem pa ne gre v tej smeri. Tukaj je vidna zaščita Erjavca s strani Šarca na res visoki ravni, medtem ko so Bandelli, Leben, Prešiček in Fakin odšli zaradi povsem drugačnih stvari, ki pa niso bile niti približno tako hude, kot to, da Erjavec zlorablja varnostno-obveščevalno službo, laže v kamere itd.”
Požareport poroča, da naj bi posredoval celo Zoran Janković. Ta naj bi Šarcu prenesel diskretno sporočilo Erjavca, da se namerava umakniti iz vlade na miren način, če bi DeSUS ostal v vladi, on pa bi dobil ustrezen stolček. Po besedah Mahniča je Janković očitno tukaj nekakšen ‘messenger’, nek pobudnik tega. “To bi bil nov odnos slovenske politike. Če so že Bratuškovo v Bruslju zavrnili, ne vem, zakaj bi v Evropski komisiji imeli ruskega agenta. Sicer pa, SD gre v tej smeri, da bi vsaka stranka predlagala, enega SD, drugega LMŠ, potem pa naj se v Bruslju odločijo.” Mahnič je ob tem izpostavil, da Erjavec zagotovo spada med politike, ki so najbolj proruski, saj je bil že kar 13- do 14-krat v Moskvi in niti enkrat v Washingtonu. “Dvomim, da bi Evropska komisija pristala na to, da bi takšen človek pristal v samem jedru Evropske unije.” Evropska unija namreč le podpira sankcije proti Rusiji zaradi priključitve Krima.
Upokojenska stranka glasovala proti upokojenskemu skladu
“Minister, ki ima toliko afer, ne samo preteklih, ampak tudi aktualnih, bi v vsaki normalni državi že zdavnaj odšel iz politike. Če bi se dejansko upoštevala volja volivcev, Karl Erjavec v politiki ne bi bil, saj je dobil le 392 glasov na parlamentarnih volitvah. To, da njegovi glasujejo proti demografskemu skladu, ki ga je predlagala SDS, boril pa naj bi se za upokojence, pove vse samo zase. Sicer pa so volivci na evropskih volitvah nedavno pokazali, kaj si mislijo o DeSUS, ko so njihovega kandidata postavili izven Evropskega parlamenta,” je jasen Mahnič, ki ob tem poudarja, da je to, kar sedaj vidimo, boj za preživetje Karla Erjavca. “Mislim, da bo cena za to, da DeSUS pripelje pod dežnik LMŠ, kakšno veleposlaniško mesto. Mogoče, da ga v Rusijo pošljemo, tam se bo najbolje počutil.”
V pogovoru se je Mahnič dotaknil tudi zaslišanj Knovsa in izpostavil, da se nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Sebastijan Selan vabilu sploh ni odzval. “To, da ni prišel, dokazuje, da sploh ne spoštuje parlamenta,” je povedal in dodal, da smo očitno imeli direktorje Sove, “ki ne vedo, kako parlamentarna demokracija funkcionira, in da je potreben nadzor varnostno-obveščevalnih služb”. Ob tem pa je poudaril, da trikotnik Erjavec, Sekolec in Drenikova dokazuje, da so usklajeni in ščitijo drug drugega. “Mislim, da ne bomo nikoli vedeli, ali je Sekolca hrvaška stran pridobila na svojo stran.” Škoda, da Črnčec zdaj, ko je na poziciji, da bi to lahko delal, ne dela tistega, kar je takrat napisal, da je Sekolec dobil pol milijona evrov in nas prodal Hrvatom. “Danes, ko ima škarje in platno v rokah, pa se jezi na Knovs, ki je to začela. Delamo le to, kar je on napisal. Računam, da nekdo čez noč ne spreminja stališč, ampak očitno jih. To je žalostno.”
