Kako bo vlada Marjana Šarca zagotovila uresničevanje ustavne pravice do čiste pitne vode v okviru gradnje kanalizacijskih vodov na vodonosniku Ljubljana? Gre za projekt ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki ogroža čisto pitno vodo 300 tisoč Ljubljančanov.
Poslanec SDS dr. Anže Logar je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z gradnjo kanalizacijskih vodov na vodonosniku Ljubljana. Nevladna okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG) je namreč v izboru najbolj neekološke osebnosti leta na vrh črne liste za leto 2018 uvrstila Mestno občino Ljubljana (MOL) zaradi projekta gradnje kanalizacije velikega pretoka na vodonosniku – projekt kanal C0.
Omenjena organizacija je pred časom pripravila precej obširno analizo, v kateri med drugim piše: “Grožnja onesnaževanja vodonosnika iz kanala C0 je objektivno prisotna. Poškodbe kanala C0 in iztekanje nevarnih odpadnih voda v vodonosnik bi oslabilo njegovo funkcijo prečiščevanja vode iz reke Save. Ljubljana bi lahko izgubila ta nenadomestljivi vodni vir in ostala brez pitne vode.” Logar izpostavlja, da vodonosnik zagotavlja več kot 300 tisoč prebivalcem Ljubljane 90 odstotkov dnevnih potreb po pitni vodi, zato je eksistencialnega pomena za to regijo.
Prevladali komercialni in pridobitni interesi ljubljanskega župana nad javnim interesom varovanja vodnega vira in pitne vode
Prebivalce MOL po mnenju Logarja upravičeno skrbijo nepravilnosti v postopku, ki ne dajejo zaupanja v premišljenost in dobronamernost projekta. Prvotno gradbeno dovoljenje iz leta 2014 je bilo izdano, kot da gre za nezahteven objekt, s čimer se je doseglo, da ni bila izvedena presoja vplivov na okolje. Tudi z drugim gradbenim dovoljenjem, kjer je bilo potem vendarle dorečeno, da gre za zahteven objekt, so vsi drugi pogoji ostali enaki. MOL je po oceni AAG zavajal v vlogi za sredstva EU, molči pa tudi o potresni izpostavljenosti območja, zato AAG ocenjuje, da so v občini “prevladali komercialni in pridobitni interesi nad javnim interesom varovanja vodnega vira in pitne vode”.
Jure Leben (Foto: STA)
V AAG so se oktobra lani obrnili med drugim tudi na glavno okoljsko inšpektorico Dragico Hržica, a odgovora, kot navajajo, niso prejeli. Minister za okolje in prostor Jure Leben je 17. decembra 2018 v državnem zboru na Logarjevo ustno poslansko vprašanje odgovoril: “Za dotični primer lahko še povem, da smo dobili nekaj prijav s terena. Ogled je bil narejen, jarki so bili zakopani. Ker se je velik del tega projekta financiral iz evropskih virov, smo na ministrstvu tudi prosili za projektno dokumentacijo. Projektna dokumentacija se bo pogledala. In tudi na tistih koncih, kjer je bila prijavljena nepravilna izvedba, se bo stvar pogledala. Če zadeva ni narejena po projektu, za katerega so pridobljena evropska sredstva, bo zadevo treba sanirati.”
Pravica do čiste pitne vode je bila v preteklem mandatu vpisana v Ustavo Republike Slovenije, je torej ustavna kategorija, ki jo je treba varovati, še meni poslanec.
C. Š.
