Predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, sicer poslanec SD Matjaž Nemec je v izjavi za medije ob zaključku dela komisije v zadevi Farrokh pojasnil, da je komisija ugotovila, da ni pridobila podatkov, ki bi izkazovali, da je v konkretni zadevi prišlo do nedovoljenih vplivov na delo agencije s strani tretjih oseb. Na to se je odzvalo tudi vodstvo Sove.
Kot so zapisali, je Nemec s svojimi izjavami o delu Sove v zadevi Farrokh “grobo zlorabil funkcijo predsednika komisije, škodil ne samo ugledu ampak predvsem izvajanju zakonsko določenih nalog Sove, ko je po predstavitvi ugotovitev iz sklepa komisije kot njen predsednik pojasnjeval svoje osebno mnenje”. V skladu s 14. členom Poslovnika KNOVS bi namreč moral javnost seznaniti le o sklepih, stališčih in mnenjih, ki jih je sprejela komisija. Predsednikovo javno predstavljeno osebno stališče je povsem neskladno z ugotovitvami komisije. Agencija ponovno pojasnjuje in poudarja, da je delovala v okviru svojih pooblastil in pristojnosti kot je tudi potrdil opravljeni nadzor komisije v tej zadevi. Agencija zagotovo ne prejema ne usmeritev ne navodil preko javnih občil, tudi družbenih omrežij ne, kot je to poskušal predstaviti predsednik KNOVS, so še sporočili.
V zadevnem primeru agencija ni delovala na način, na kakršnega namiguje predsednik KNOVS v svojem osebnem mnenju. Z javno predstavitvijo neutemeljenega osebnega mnenja, ki je v očitnem nasprotju z ugotovitvijo komisije, ki jo vodi, je predsednik komisije povsem nedržavotvorno poskusil v negativni luči prikazati delovanje agencije in ustvarjati pritisk na strokovno delovanje zaposlenih v agenciji.
Agencija pojasnjuje, da komunikacija z državnimi organi poteka po ustaljenih uradnih poteh, kar velja tudi za obravnavani primer. Predsednika vlade ja agencija dolžna obveščati o svojih ugotovitvah, kar je storila tudi v izpostavljenem primeru, ki ima še posebno težo z vidika nacionalne varnosti Republike Slovenije, zaradi česar je agencija komisiji predlagala umik stopnje tajnosti tudi z drugega sprejetega sklepa komisije. Iz razsežnosti samega primera in sprejetega sklepa komisije je jasno razvidna dolžnost obveščanja. Izvajanje nalog v konkretni zadevi v agenciji ni bilo podvrženo nedovoljenemu vplivanju ali usmerjanju poteka konkretnih postopkov, kot je razumeti izjave predsednika KNOVS.
Drži, da agencija nima preiskovalnih pooblastil, zaradi česar je tudi v konkretnem primeru svoje ugotovitve posredovala tožilstvu. Osebni zaključki predsednika komisije o vsebini naznanila agencijo čudijo, saj je v izjavi sam navedel, da se komisija z vsebino naznanila ni seznanila.
Agencija si prizadeva, da kot nadzorovani organ tvorno sodeluje s komisijo, ji posreduje zahtevana pojasnila in informacije, med njimi tudi najbolj tajne podatke. Zloraba teh podatkov, pridobljenih in posredovanih z namen učinkovitega varovanja slovenskih nacionalnih interesov, je nedvomno znak nerazumevanja pomembnosti zaupanja med delovanjem KNOVS kot nadzornega parlamentarnega telesa in Sovo kot nadzorovanim organom, uporaba tajnih podatkov v druge namene kot tiste, zaradi katerih so bili podatki pridobljeni in posredovani, pa v skladu s področno zakonodajo pregonljivo kaznivo dejanje, so še sporočili iz Sove.
