Piše: PZS
Letošnja poletna sezona v planinskih kočah je bila znova ena boljših in po zaslugi tujih gostov po številu nočitev celo presega lansko. Večina planinskih koč, ki je bila zaradi vremenskih ujm poleti zaprtih, je spet dostopna po planinskih poteh. Koče v visokogorju so že zaprte, nižje ležeče pa kljub spremenljivi vremenski napovedi za čas krompirjevih počitnic odprtih vrat pričakujejo obiskovalce, ki pa se morajo za varnejši jesenski obisk gora odgovorno pripraviti in primerno opremiti.
Letošnja poletna sezona v planinskih kočah je bila znova ena boljših, po številu nočitev celo rahlo presega lansko. “Vse bolj se kaže trend povečevanja tujih gostov. Do konca septembra (kar je dostopno po statističnih podatkih) je tako v planinskih kočah prenočilo 62 odstotkov tujcev in 38 odstotkov domačih gostov. Najbolj se to občuti v planinskih kočah osrednjega dela Julijskih Alp, ki – tudi zaradi promocijskih aktivnosti Slovenije – predstavlja največji magnet gorskega turizma v Sloveniji. Zaradi že občutne preobremenjenosti bi bila smiselna usmeritev promocije tudi na ostala gorska območja Slovenije,” poudarja strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) Dušan Prašnikar.
Poletje so hkrati močno zaznamovali neurja in poplave, ki so ponekod preprečili obisk gora in koč. Na srečo poškodb planinskih koč ni bilo, so pa bili poškodovani dostopi in onemogočen obisk. Najhujše razmere so bile na območju Zgornje Savinjske doline in pretežnem delu Koroške, neurja pa so klestila tudi drugod po Sloveniji. Pretežni del planinskih poti je pregledan in so normalno prehodne, nekatere pa zaradi varnostnih razmer še vedno zaprte. Večina planinskih koč, ki je bila zaradi vremenskih ujm poleti zaprtih, je spet dostopna po planinskih poteh. Pregled zaprtih planinskih poti lahko preverite na spletni strani PZS oz. na maPZS.
Planinske koče v visokogorju so že zaprte, nižje ležeče pa kljub spremenljivi vremenski napovedi za čas krompirjevih počitnic vabijo obiskovalce. Odprtost koč se spreminja, marsikje so odprte zgolj ob koncu tedna, še posebej od novembra dalje, ko se zapirajo tudi nekatere višje ležeče koče, ki oktobra še vztrajajo za vikende. “Od visokogorskih koč je na Kredarici zaradi stalne prisotnosti dežurnih vremenoslovcev ves čas možno dobiti zasilno oskrbo in prenočiti v neogrevanih sobah, Dom na Komni je tudi odprt vsak dan, razen novembra in v prvi polovici decembra. Vsak dan v letu je odprt tudi Planinski dom Tamar, le zaradi sredine ujme je pot trenutno neprehodna in za varen obisk od vikenda dalje preverite stanje poti s klicem v kočo. Za okus visokogorja bo ob lepih vikendih skrbela Kamniška koča na Kamniškem sedlu, posebej vabljeni pa na Koroško, kjer bodo koče tudi v jesensko-zimskem času večinoma odprte,” navaja Prašnikar. Več informacij o odprtosti planinskih koč najdete na spletni strani pzs.si/koce. Planinska zveza Slovenije še priporoča, da se pred načrtovanim prenočevanjem oz. obiskom z večjo skupino predhodno najavite. Oskrbniki bodo tako lahko pravočasno poskrbeli za ogrevane sobe in zadostno količino hrane.
Marsikatera koča je lahko ob neugodnih vremenskih razmerah zaprta, še posebej če slabo vreme, globok sneg ali razglašena velika nevarnost snežnih plazov onemogočajo normalen in varen dostop do koče. “V gorah je že marsikje zapadel prvi sneg, ki kot vsako leto zahteva izkušnje in znanje uporabe pravilne opreme, torej derez, cepina in čelade. Odpadlo listje, ki pokriva mokre korenine in skale, je lahko razlog za zvine, zlome in padce s poškodbami glave in hrbtenice. Planinske koče zapirajo svoja vrata. Določene poti so poškodovane po ujmah in zaradi burne erozije v gorah. Obisk gora jeseni je lahko nepozabno doživetje, če ste pripravljeni, imate primerno opremo in jo znate uporabljati. Z upoštevanjem vseh spodaj navedenih priporočil boste poskrbeli za varnejši planinski izlet in se nanj pripravili odgovorno,” obiskovalcem gora na srce polaga strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.
Priporočila za varnejši obisk gora jeseni, ki jih je pripravil Matjaž Šerkezi
Načrtovanje in priprava
– Vremenska napoved: Pred odhodom preverite vremensko napoved in bodite pripravljeni na hitro spreminjajoče se vremenske razmere.
– Na pot zgodaj zjutraj: Pohod začnite zgodaj zjutraj, da izkoristite dnevno svetlobo, saj so dnevi jeseni krajši.
– Planinski zemljevidi in aplikacije: Vedno imejte pri roki planinski zemljevid najnovejše izdaje, na pametnem telefonu pa uporabljajte le zanesljive aplikacije. Priporočamo maPZS in LocusMap. Do podatkov bodite kritični.
Oprema
– Topla oblačila: Oblecite več plasti oblačil (oblačenje po načelu čebule), ki vas bodo ohranjala tople, vključno z vodoneprepustno jakno, ki vas zaščiti pred mokroto in vetrom. Ne pozabite na kapo in rokavice.
– Planinska obutev: Obujte udobne in vodoodporne planinske čevlje z dobrim oprijemom.
– Osnovna planinska oprema: Vzemite s seboj nahrbtnik z osnovno planinsko opremo, kot so prva pomoč, zemljevidi, naglavna svetilka, energijska hrana in brezalkoholni napitki.
Varnost
– Poznavanje poti: Pozanimajte se o stanju planinskih poti s pomočjo maPZS in vedno hodite le po označenih poteh.
– Spremljanje vremena: Vreme se lahko hitro spremeni, zato bodite pripravljeni in pozorni na znake neviht ali drugih nevarnih vremenskih razmer, da boste lahko pravočasno obrnili.
– Komunikacija: Imejte pri sebi napolnjen telefon, obvestite nekoga o svojih načrtih. V primeru potrebe po pomoči pokličite številko 112.
Spoštovanje narave
– Ne puščajte sledi: Vzemite s seboj vse smeti in spoštujte naravno okolje, ki je dom občutljivih živalskih vrst. Tudi olupki banan in agrumov so odpadki, ki sodijo v dolino v koš za smeti.
– Divje in pašne živali, cvetje in gobe: Ohranite varno razdaljo do divjih živali in ne hranite divjih živali in pašne živine. Cvetje naj ostane v naravnem okolju. Zdravilna zelišča, ki niso zaščitena, naberite le za domačo rabo v zmernih količinah. Enako velja za gobe.
Uživajte
– Fotografija in opazovanje: Jesen je zaradi čudovite barvne palete odličen čas za fotografiranje in opazovanje divjih živali. Vendar ne tvegajte in naj ne bo lov za fotografijami razlog za nesrečo.
Kot še navaja Dušan Prašnikar, so letos potekala obnovitvena dela na še nekaterih planinskih kočah, ki so prejela sredstva na razpisu iz leta 2021 takratnega ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) za energetsko in okoljsko sanacijo planinskih koč. Dom na Smrekovcu (PD Črna na Koroškem) je zdaj toplotno izoliran, ogrevan z naravnimi viri energije, domačna lesena notranjost je prijaznejša za goste in oskrbniško ekipo. Koča na Kokoši (PD Sežana) je s prenovo velikega dela koče (toplotna izolacija, stavbno pohištvo, toplotna črpalka, sončna elektrarna, LED svetila, varčna oprema za uporabo vode, zbiralnik deževnice, čistilna naprava) dosegla cilj razpisa zmanjšati rabo energije in snovi ter povečanje rabe obnovljivih virov energije. Vojkova koča na Nanosu (PD Postojna) je po prenovi skoraj v celoti nova, saj so bila potrebna obsežnejša dela od načrtovanega; koča tako ni obnovljena le energetsko, ampak tudi po videzu.
Poleti je svoja nova vrata odprla Mozirska koča na Golteh (PD Mozirje), ki je bila zaradi požara zgrajena povsem na novo, a hkrati ohranja podoben koncept in videz; trenutno je sicer zaradi iskanja novega najemnika zaprta. Prejemnik sredstev razpisa je tudi Frischaufov dom na Okrešlju (PD Celje Matica). Sredstva so zadoščala zgolj za del investicije, letos pa se je izvedlo manj od načrtovanega tudi zaradi vmesne nedostopnosti zaradi poplav. Lastnik načrtuje, da bo koča odprla svoja vrata v letu 2025.
