Piše: Tanja Brkić (Nova24tv.si)
Zadnja izdaja Globalnega indeksa miru (GPI), ki razvršča 163 neodvisnih držav in ozemelj po njihovi stopnji miroljubnosti, v novem poročilu ugotavlja, da Islandija od leta 2008 ostaja najbolj miroljubna država na svetu, najmanj miroljuben pa je Afganistan. Slovenija se je uvrstila na 8. mesto, kar pomeni, da je glede na leto prej zdrsnila kar za štiri mesta. GPI je sicer vodilno merilo globalne miroljubnosti na svetu.
Islandija ostaja najbolj miroljubna država na svetu, položaj velja od prve ponovitve GPI. Afganistan je najmanj miroljuben že peto leto zapored. Slovenija je po kriterijih miroljubnosti padla za štiri točke, padec je zabeležila tudi v domeni militarizacije, v kateri je bila lani na drugem mestu, zdaj pa je padla na peto. V primerjavi s predhodnim poročilom se je v zadnjem poročilu v Sloveniji zvišala tudi stopnja kriminala v družbi. Poleg Islandije so najbolj miroljubne Danska, Irska, Nova Zelandija in Avstrija, medtem ko Afganistanu sledijo že osmo leto zapored Jemen, Sirija, Južni Sudan in Demokratična Republika Kongo.
To poročilo predstavlja doslej najobsežnejšo analizo trendov miru in gospodarstva. GPI pokriva 163 držav, kar je 99,7 odstotka svetovnega prebivalstva. Pri analizi uporablja 23 kakovostnih in kvantitativnih kazalnikov iz zelo zanesljivih virov in meri stanje miru na področju družbene varnosti in varnosti, po obsegu tekočega domačega in mednarodnega konflikta in stopnji militarizacije.
Pri meritvah stanja se pri prvih dveh ključnih področjih, na ravni družbene varnosti in varnosti in po obsegu tekočega domačega in mednarodnega konflikta, Slovenija ni uvrstila med prvih pet, pri tretjem kazalniku pa je v zadnjem letu iz drugega mesta padla na zadnje, peto mesto kljub dejstvu, da je GPI prav domeno militarizacije izpostavil kot edino, ki se je do danes izboljšala. V primerjavi z ugotovitvami iz predhodnega poročila 2008 se je v Sloveniji zvišala tudi stopnja kriminala v družbi.
Foto: GPI
Konflikti po svetu so lani zahtevali več kot 238.000 smrtnih žrtev, kar je največ po genocidu v Ruandi leta 1994 v danes objavljenem poročilu GPI, ugotavlja Inštitut za ekonomijo in mir (IEP) v Londonu. Od leta 2008 do 2023 se je izboljšalo področje financiranja UN operacij za varnost, medtem ko se je povečalo število nasilnih demonstracij. Področje varnosti in zaščite se je poslabšalo za 5,4 odstotka med letoma 2008 in 2023. Od 11 kazalnikov na tem področju se jih je devet poslabšalo, dva pa izboljšala. Največje poslabšanje je prišlo pri kazalniku nasilnih demonstracij v 120 državah, kjer se je vpliv nasilnih demonstracij povečal od leta 2008.
Vojna v Ukrajini je močno vplivala na svet miroljubnosti, pri čemer imata Ukrajina in Rusija največje in peto največje poslabšanje miroljubnosti, Haiti, Mali in Izrael pa so še druge države z največjim poslabšanjem. Med kazalniki, ki jih upošteva globalni indeks miru, so smrtne žrtve v spopadih, stopnja umorov, stopnja militarizacije, izvoz orožja, terorizem, politična nestabilnost in število zapornikov. Glede na indeks je sicer svet manj miroljuben že deveto leto zapored. Največ žrtev je lani zahteval konflikt v etiopijski regiji Tigray, kjer je bilo ubitih več kot 100.000 ljudi. Še najmanj dvakrat toliko jih je umrlo zaradi bolezni in lakote, ki so posledica spopadov med etiopskimi in eritrejskimi vladnimi silami ter uporniki Tigrayske ljudske osvobodilne fronte (TPLF).
Na drugem mestu po številu žrtev je bila v letu 2022 ruska invazija na Ukrajino, v kateri je umrlo najmanj 82 tisoč ljudi. Strokovnjaki IEP tudi ocenjujejo, da je 65 odstotkov ukrajinskih moških, starih od 20 do 24 let, v vojni pobegnilo ali bilo ubitih. Več kot 30 odstotkov ukrajinskega prebivalstva je beguncev ali notranje razseljenih. Poročilo obsega tudi oceno gospodarskih stroškov oboroženih spopadov. Lani so ti stroški znašali 17.500 milijard dolarjev oz. 13 odstotkov svetovnega bruto proizvoda. Pet držav – ZDA, Rusija, Nemčija, Francija in Kitajska – izvozi tri četrtine orožja na svetu, še piše v poročilu.
Evropa je manj varna kot 15 let nazaj
Povprečna stopnja miroljubnosti držav v letu 2023 se je globalno poslabšala za 0,42 odstotka in to že deveto leto zapored. Povprečje stopnje miroljubnosti se je izboljšala le dvakrat medletno od leta 2008. Pri varnosti in varovanju je prišlo do rahlega poslabšanja, največje poslabšanje pa je na političnem področju, kaže indikator nestabilnosti. 59 držav je leta 2022 zabeležilo poslabšanje politične nestabilnosti. Evropa ostaja najbolj mirna regija na svetu, vendar je padla na lestvici vse treh domen GPI v zadnjem letu. Evropa je zdaj manj mirna kot pred 15 leti, še piše v poročilu GPI.
