Piše: Marjeta Lindič
Dvojni vatli ali dvojna merila so se razpasla po vsej družbeni sferi, v državotvornih institucijah kot je sodstvo, parlament, v medijih, v privatnem življenju, da o internetu ne govorim. Vse skupaj zelo spominja na nekdanje diferenciranje, ki je komunističen termin.
Tako so benevolentni vatli in merila rezervirana za napredne ateiste z neverjetnimi odličnimi ateističnimi lastnostmi, ki nastopajo samozavestno in odločno. Oni ne priznavajo civilizacijsko splošno uveljavljenega dekaloga. Kako pomembna je ateistična forma mentis se je pokazalo ob predsedniški kandidatki kot ateistični birmanski botri.
Marsikateri katoličani pa so obravnavani skoraj kot neljudje, saj jih bremeni nazadnjaštvo, avtoritarno zgražanje nad krajami, ropanjem laganjem, klevetanjem. Celo branijo se in se tožarijo, čeprav so obsojeni po katekizmu, ali začetnem kesanju pri maši. Navadno kupčijo ali prodajo se lahko sodno obravnava kot lakomnost, ki je naglavni greh, razžalitev pa kot zavist. Vsekakor bo katoličan v primerjavi z ateistom potegnil krajši konec.
Delitev nekaterih ljudi na nadvse dragocene osebe vsakršnih najodličnejših ateističnih lastnosti in na katoličane s statusom neljudi je značilnost nekih davnih, davnih časov. Ne upam se jih imenovati.
