Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Ta članek je v precejšnji meri odziv na prispevek mag. T. Iana v zadnji Demokraciji, na njegovo pisanje sem se že večkrat odzval, ker se v vsem z njim ne morem strinjati.
Torej, on ugotavlja, da bo UI, gledano bolj dolgoročno, uničila človeštvo, in navaja argumente za to trditev. V marsičem ima prav, a menim, da gleda na stvari vseeno preveč apokaliptično. Res je, vsako novo znanje prinaša tudi nova tveganja in nevarnosti. A nevarnost uničenja človeštva se je pojavila že s cepitvijo atomskega jedra. Nevarnosti, ki jih prinaša UI pa morda niso nič manjše od atomske bombe, kar ni nič čudnega, kar je po svoje logično: v obeh primerih se človek igra z ognjem v atomu, le da gre pri atomski bombi za jedro atoma, pri UI pa za njegov elektronski ovoj. Navedel bom nekaj dejstev iz fizike (iz atomike), ki se jih navadno ne zavedamo ali jih pozabljamo. Kakšno vlogo namreč igra elektron (odločilni dejavnik VSE digitalne tehnike!) v svetu atomov? To, da ustvarja njihovo lupino (ovoj) in da omogoča njihovo povezovanje v molekule. In omogoča porajanje vsega spektra svetlobe, od radijskih do ultrakratkih valov (gama žarkov). Elektron je zato lahek delec (lepton) in nosi električni naboj (je izvor polja), lahko dosega silno hitrost in možno ga je krmiliti v električnih poljih. Človek je to lastnost odkril in začel s pridom uporabljati, najprej na področju elektrike, potem v elektroniki, nazadnje v digitalni tehniki, kjer je najbolj pomemben element čip, in to je tudi pri UI. Ona izkorišča obnašanje bliskovitega elektrona v polprevodnikih.
Napredek ali grožnja propada?
Tu sem že precej pisal o VRO (visoko razvitih orodjih), osebno jih vidim kot zadnjo revolucijo v razvoju orodij, po mojem mnenju se je ona sicer začela že v renesansi, a v praksi (v »proizvodnji«) pa z izumom parnega stroja, medtem ko izum UI vidim kot zadnjo fazo te revolucije, ki se bo dokončno izrazila v humanoidnem robotu – najviše razvitem stroju. Robot: posnemovalec človeka v vseh njegovih funkcijah. Ali res v vseh? V prejšnjem stoletju sem poznal posameznike, ki so zagovarjali tezo, da bo Znanost rešila vse naše probleme in premagala celo smrt, in to ravno preko UI: v superračunalnik bo mogoče pretočiti vso vsebino človeških možganov (enačenje možganov z računalnikom!), tudi vse znanje, izkustva, način mišljenja, skratka, vso človekovo osebnost, in s tem bomo dosegli neke vrste večnost, postali nekakšni bogovi – nesmrtni.
To je eno skrajno gledanje (za moje pojme zgrešeno, zmotno, neuresničljivo), znanost (preko tehnike) ne bo rešila vseh naših problemov, ugotavljamo, da ta »napredek« probleme tudi generira. Zato pa se danes pojavljajo pogledi, ki so po mojem spet preveč radikalni: da bo tehnika, gledano dolgoročno (in predvsem »po zaslugi« UI), povzročila propad človeštva. Osebno mislim, da bo resnica nekje vmes: tehnika niti ne bo rešila vseh naših problemov niti nas ne bo uničila, če bo človeštvo pokazalo vsaj nekaj zrelosti, se pravi etike in modrosti.
Človek je VRO seveda začel izumljati in razvijati zato, da bi si z njimi olajšal in olepšal življenje. In ona to vlogo tudi opravljajo, življenje z njimi nam je udobnejše. A vsaka stvar za sabo potegne tudi negativnosti, to je neogibno. Življenje z njimi je bolj zapleteno in lahko tudi nevarnejše. Primer je npr. avtomobil, brez katerega si življenja ne znamo več predstavljati, a vsak ve, da vožnja z njim zahteva določena znanja in spretnosti (izvežbanost), in da je vožnja z njim pravzaprav smrtno nevarna. In avto seveda pomeni tudi neke stalne stroške.
VRO so človeka v veliki meri razbremenila fizičnih naporov, razvadili smo se in pomehkužili, kar ugotavlja T. Ian. In degeneracija v človeštvu res napreduje. Nadalje so začele izumirati številne stare obrti, številne spretnosti in izkušnje so zato za vedno izgubljene. Vse to je res. Ne morem se pa strinjati s tem, da so ljudje zaradi znanosti in tehnike vedno bolj neumni. Znanost nam je močno razširila obzorja, ona trenira možgane in razvija tehniko mišljenja, in življenje s tehniko je prisililo ljudi, da so osvojili številne nove, prej neznane spretnosti.
Mislim, da je tisto, kar nas lahko skrbi, enostranost razvoja in izgube zaradi tega razvoja. Namreč, vsako orodje se lahko zlorabi, npr. že navaden nož, še toliko bolj VRO, ki so mnogo bolj učinkovita, in zato učinkovitejša tudi v primeru zlo-rabe (npr. za ubijanje). Zato bi ta razvoj zahteval tudi dvig etične zavesti ljudi, bolj odgovoren način delovanja. Zaskrbljujoče je to, da ravno ta znanost, ki je odločilno prispevala k razvoju VRO in so si zato ljudje (v šolskem sistemu) z njo napolnili možgane, vodi v ateizem (z zanikanjem Boga) in zato v degradacijo etičnih vrednot. Zato smo se znašli sredi kaotičnega sveta in delovanja z zapleteno tehniko, zato mislim, da je dozorel čas, ko se človek mora opremiti tudi z znanjem za spoznavanje resnice o dogodkih sveta, ki je obenem znanje za pravilno usmerjanje v življenju. Naloga za novo dobo je preseganje enostranosti te civilizacije.
Umetna inteligenca
Ali bo ona res uničila človeštvo, kot trdi T. Ian? Ona res prinaša tveganja in tudi nevarnosti, ki se jih danes še niti ne zavedamo, a vseeno je po mojem takšno gledanje preveč apokaliptično. Tehnika je, po njegovem, prinesla »fizični odklop« človeka, premalo gibanja in preveč sedenja, kar bo gotovo držalo, medtem ko bo UI povzročila »mentalni odklop« človeka, ki bo zaradi intelektualne lenobe tudi po tej plati povsem zakrnel. Bo do kraja poneumljen. In s tem si razlaga tudi masovni pojav levičarstva na današnjem Zahodu. S tem se ne morem povsem strinjati, levičarstvo je posledica masovnega ateizma, ta pa posledica racionalizma, materializma, modernizma. Res pa je, da je Zahod do kraja dekadenten, a ta razvrat, ki je prava ponovitev Sodome in Gomore, je posledica sodobnega brezboštva, in k temu močno prispeva tudi digitalna tehnika s svojo poplavo pornografije, in (levi) liberalizem se napaja iz te grešnosti.
Glede koristi in tveganj UI sem povprašal umetno inteligenco samo. Chat GPT mi je serviral koristi in tveganja, ki jih ona prinaša. Izvedel nisem nič bistveno novega – do česar ne bi prišel že sam: v sedmih točkah mi je navrgel koristi, v sedmih pa izzive in tveganja. Ki pa se jim bomo lahko izognili z dovolj etike, odgovornosti in zrelosti. Toda, ali bo človeštvo v tem sposobno slediti njenemu bliskovitemu razvoju?
Ali bo človek zaradi UI intelektualno (mentalno) povsem propadel, kot trdi T. Ian? UI sem povprašal tudi glede tega: ali njeno delovanje lahko primerjamo z delovanjem človeških možganov, in spet nisem izvedel nič bistveno novega. UI z določenih vidikov sicer že sedaj možgane visoko presega, in to se nanaša predvsem (če ne SAMO!?) na količino shranjevanja podatkov in hitrost njihove obdelave. V tem vidim eno od največjih nevarnosti UI: to bo omogočilo PREVEČ podatkov o VSAKEM človeku (tudi npr. prepoznavanje obrazov, čustev…), in zato nadzor. Oblika totalitarizma. Seveda pa UI nikoli ne bo delovala na enak način kot možgani, ki so telesni organ, UI pa je stroj. Na možgane vplivajo tudi čustva, strasti, celotno telo. In duša, ZAVEST. Ali jo bo UI kdaj imela? Tu je Chat GPT priznal, da je zavest tudi zanjo skrivnost.
Mislim, da T. Ian glede učinkov UI na človeštvo preveč posplošuje in poenostavlja. Vpliv UI bo ključno zavisel od posameznika, ki bo prihajal v stik z njo in z njo delal. Marsikoga bo res zasužnjila, si ga podredila, dovolj modri in zreli pa jo bodo zgolj uporabljali (ne zlo-rabljali) – kot koristno orodje.
