Piše: Franc Bešter
V zadnjem času smo priča vedno novim zahtevam po zvišanju plač in pokojnin, zaradi tega tudi množični upokojenski protesti in protesti sindikatov. Mnogi upokojenci od svojih pokojnin (in teh je ok. 300 000!) ne morejo več (pre)živeti. Vse skupaj je nedvomno tudi posledica inflacije denarja, ki jo doživljamo zadnje mesece, zaradi nje se realni dohodki in razni prihodki vztrajno nižajo. Inflacija denarja seveda pomeni zviševanje cen, in tu gre za višanje cen osnovnih življenjskih dobrin, zlasti hrane in energentov – posledica energetske krize, ki je v veliki meri posledica vojne v Ukrajini.
Zahteve po višjih plačah se začnejo v javnem sektorju, a ko se nekomu ugodi, to sproži nove zahteve, začne se valiti snežna kepa. Tako se je tudi zdaj začelo pri (pre)nizkih plačah v zdravstvu in takoj so s svojimi zahtevami prišli še drugi, vedno novi: šolniki, gasilci, sodniki … in seveda upokojenci. Zlasti slednjim se godijo krivice: večina od njih je trdo delala 40 let in s tem akumulirala znatna sredstva, ki pa so se nekje izgubila, verjetno za potrebe proračuna.
Naloga politike je, da razdeljuje javna sredstva iz proračuna, v katerem naša država redno doživlja nek dokaj visok primanjkljaj. Nasploh je le-ta zadnje čase že visoko zadolžena, ena najbolj zadolženih v Evropi, tako, da že sama vrednost obresti, ki jih mora odplačevati, presega vrednost naložbe v drugi tir. Kar kaže na to, da že dolgo trošimo znatno več kot ustvarimo. To tudi ni čudno, saj smo večino teh let samostojnosti imeli leve vlade, za levico pa je značilno, da razmišlja in govori predvsem v smeri, kako deliti, ne pa, kako ustvarjati novo vrednost.
Kako skrbeti za zdrave javne finance, kako organizirati »razdeljevanje kolača«, se pravi mase plač, da do teh primanjkljajev in zadolženosti ne bi prihajalo, vsaj ne v tako visoki meri?
Stvar je seveda rešljiva samo sistemsko, proces mora potekati od zgoraj navzdol, vsestransko usklajeno in v ravnovesju, od vrha do dna strukture, organizma, ki mu pravimo »država«.
Denarna masa za plače je znana (naj bi bila znana), ta približni znesek je v prvi vrsti zadolžitev Vlade in njenega predsednika. Tako postavljen znesek trošenja se potem prenaša navzdol po ministrstvih, službah, oddelkih, in razdeljen mora biti po kriterijih zahtevnosti in vloženega dela. Vodilni posamezniki organizacijskih enot, ki so odgovorni za zaupano maso plač, razdeljujejo to maso selektivno glede na uspešnost in sposobnost posameznikov, kar pomeni bistveno spremembo glede na sedanjo uravnilovko. To deljenje torej ne sme potekati po principu uravnilovke, kot je to bilo načelo v socializmu – takšen način deluje nestimulativno in je bil eden od močnih vzrokov propada tega sistema. To pa pomeni, da je tako sprejeti proračun razdeljen z odobritvijo vsakega nosilca: ministrstva, služb, oddelkov ali drugih nižjih organizacijskih segmentov. Na tem principu so postavljeni osnovni kriteriji za usklajevanje obsega plač po navedenih organizacijskih segmentih. Vsaka delitev navzdol naj bi bila izvedena s stimulativnim pristopom in eventuelni manjki se v istem segmentu poračunavajo z doseženimi presežki.
Osnovna politika se začne na prvem in se nadaljuje z vsako naslednjo delitvijo na organizacijskem segmentu. Tako postavljena politika plač pomeni, da so vsi direktorji aktivno vključeni in odgovorni za politiko plač v svojem delokrogu in uporabljajo svoje izkušnje in spoznanja v sredini, ki jo obvladujejo. Za vsako naslednjo stopnjo je pomembno strokovno poznavanje svojega in sosednjega segmenta, ta sistem zahteva visoko strokovno obvladovanje svojega in mejnih področij!
S takšnim sistemom bi preprečevali poseganje v škodljive višine in ne bi prekoračevali ekonomskih sposobnosti te države. Ustvarili bi zdravo okolje in stimulativen poseg v vseh sredinah. In s tem bi vzpodbujali iskanje rešitev za posameznike znotraj sistema obvladljivih problemov.
Prikazani proces pristopa k sistemu plač je poznan v tujini pa tudi v strokovnih krogih slovenskih teoretikov, očitno pa predstavlja zelo zahteven poseg v utečeno komodnost in odmikanje od prej prikazanih principov.
