4.9 C
Ljubljana
petek, 26 aprila, 2024

Pisatelj Ivan Sivec na črnem spisku redaktorjev kulturnih oddaj na RTV Slovenija

Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)

Zadnje čase se veliko govori in piše o uravnoteženosti medijev. Kako opravlja svojo nalogo nacionalna Televizija Slovenija, je v Delovo rubriko Pisma bralcev na podlagi lastnih izkušenj, opisal pisatelj Ivan Sivec, ki je pripomnil, da mu o podobnih zgodbah pripovedujejo tudi drugi avtorji. Pisateljevim zadnjim devetindvajsetim knjigam v kulturnih oddajah TV Slovenija namreč niso namenili niti sekunde. “Že poldrugo desetletje sem ves čas med prvimi tremi najbolj branimi pisatelji, vmes večkrat celo prvi, nacionalna televizija pa molči, kot da teh knjig sploh ni,” je zapisal.

Ivan Sivec je znan slovenski pisatelj, tudi med tistimi, ki ne berejo veliko. vsakemu je poznana vsaj kakšna njegova knjiga – na primer Pozabljeni zaklad, po katerem so leta 2002 posneli tudi mladinski film. Sivec je tudi pisec besedil za narodnozabavno glasbo in zabavno glasbo. Napisal je preko 2 tisoč besedil, tudi za Avsenike in Heleno Blagne. Njegov pisateljski opus je zares širok in v njem prav gotovo vsak najde kaj zase. A kot kaže, mu nacionalna Televizija Slovenija ne namenja kaj prida pozornosti, očitno raje gostijo Zlatana Čordića in njemu podobne “kulturnike”.  Sivčevim zadnjim devetindvajsetim knjigam v kulturnih oddajah javne televizije, niso namenili niti sekundice svojega dragocenega časa. Sivec je v Delova Pisma bralcev zapisal, da so bile vmes tudi knjige, ki so plod dolgoletnega raziskovanja – na primer Resnica o Prešernu, Zgodbe o celjskih grofih in karantanski rokopisi. “Že poldrugo desetletje sem ves čas med prvimi tremi najbolj branimi pisatelji, vmes večkrat celo prvi. Nacionalna televizija pa molči, kot da teh knjig sploh ni, pa čeprav jim založbe velikokrat pošiljajo vabila na predstavitve ali celo knjige,” je zapisal pisatelj.

V nadaljevanju je Sivec zapisal, da na nacionalni televiziji večkrat opazi prispevke, češ da je branost v Sloveniji padla, a da do tega ne bi prišlo, ne naredi prav nič. “In prav tej televiziji – in to samo njej! smo po zakonu dolžni plačevati prispevek,” je opozoril pisatelj ter dodal, da moraš imeti kar nekaj smisla za humor, da tovrstno poslanstvo nacionalne televizije in obveščenost gledalcev sprejmeš kot uravnoteženost programov.

A medtem ko se aktualna vlada in Ministrstvo za kulturo trudita, da bi naš medijski prostor nekako uravnotežila, se monopolni mediji pravičnejši porazdelitvi sredstev in pluralizaciji medijskega prostora upirajo na vse pretege. V stranki Levici so v sodelovanju z opozicijskimi poslanci navedli, da so se odločili za sklic seje komisije za nadzor javnih financ, da bi ugotovili, kaj se je zgodilo z medijskim razpisom, na katerem so bili zavrnjeni mediji, kot so Delo, Dnevnik, Mladina, Radio Študent in številne lokalne radijske postaje, poslanka Violeta Tomić pa je napovedala sklic seje odbora za kulturo.

Radio Študent je zaradi neuspeha na razpisu celo napovedal tožbo, saj dvomijo v strokovnost skupine, ki je zavrnila njihovo prošnjo, je poročal Večer. Nenavadno se jim zdi, da je točkovanje drugačno kot prejšnja leta. Ja, težko je, če si dolga leta nečesa navajen, potem pa se stvari začenjajo spreminjati. A v tem primeru, se spreminjajo na bolje. Uravnoteženosti programov in pluralnosti medijskega prostora si zasluži prav vsak izmed nas, ne glede na to, proti kateremu političnemu polu se nagiba.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine