14.8 C
Ljubljana
ponedeljek, 7 oktobra, 2024

Parlamentarni putinizem Goloba in Klakočar Zupančičeve

Piše: Gašper Blažič

Ali bo zgodba o parlamentarni preiskovalni komisiji o Golobovih poslih postala zgodba o državnem udaru? Nekaj je jasno: predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ima ukaz, da nikakor ne sme dovoliti ustanovitve takšne komisije – razen če bi jo vodil nekdo iz Gibanja Svoboda.

No, takšna komisija je pred parlamentarnimi počitnicami že obstajala, ampak le kratek čas. Spomnimo: potem ko po redni poti nikakor ni prišlo do ustanovitve preiskovalne komisije, ki naj bi se ukvarjala s posli Gen-I in Star Solar – za njeno ustanovitev namreč poslanci NSi niso hoteli dati svojih podpisov –, je to odločitev nato sprejel državni svet, po ustavi pa DZ tega ni smel odkloniti. Vendar se je vodstvo spet poslužilo zvijače, češ naj komisijo vodi član največje vladajoče stranke, čeprav je bilo vsem jasno, da bi prek te komisije »golobnjak« nadziral samega sebe. Mesto predsednika je zasedel Tomaž Lah iz Gibanja Svoboda, poslanci SDS pa so nato seje komisije obstruirali. Lah bi moral nastopiti kot priča pred komisijo, kar pomeni, da ne more biti več predsednik. Posledično je obstoj takšne preiskovalne komisije nelegitimen in celo nezakonit.

Ko UKZ povozi ustavo

Očitno opozicija še ni obupala nad poskusi, da bi se vendarle ustanovila komisija, ki bi jo vodil član katere od opozicijskih strank. Vendar tudi Klakočar Zupančičeva še vedno vztraja pri tem, da takšne komisije ne sme biti. Menda pa naj bi bila prav ob koncu parlamentarnih počitnic dobila ukaz, da mora za vsako ceno preprečiti ustanovitev takšne preiskovalne komisije – tudi za ceno kršitve ustave. »Predsednica državnega zbora, ki se ima za prvo zaščitnico Ustave RS in pravne države, nadaljuje z lomastenjem po ustavi in Poslovniku DZ. 30 poslancev poslanske skupine SDS in Nova Slovenija je 21. 8. 2024 podalo zahtevo za sklic izredne seje s točko sprejetje akta o ustanovitvi preiskovalne komisije. UKZ nas je obvestila, da dokler predlagatelji akta o preiskovalni komisiji gradiva ne popravimo, ne bo sklicala izredne seje,« je v drugi polovici avgusta zapisala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. No, dejstvo je, da skuša tranzicijska levica na dva načina preprečiti ustanovitev omenjene komisije. Najprej z zahtevo po reviziji zahteve za odreditev preiskovalne komisije in potem še z implementacijo novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki bi ustanovitev preiskovalne komisije podvrgla presoji ustavnega sodišča, če bi bila za to podana zahteva. Kontroverzna Klakočar Zupančičeva pa si je poleg tega tudi omislila, da ne bo sklicevala izrednih državnozborskih sej – četudi bi jo k temu zavezovala ustava. To pa pomeni že suspenz ustavne ureditve države.

Predsednica DZ išče izgovore …

Po svoje pa je zanimivo, kako predsednici DZ in s tem celotni vladajoči eliti sekundirajo tudi režimski mediji, saj se Klakočar Zupančičeva kot gostja v oddajah pojavlja kar sama, kjer lahko brez slabe vesti ponavlja to, kar je že znano – češ, da je zakonodajnopravna služba DZ zahtevo po komisiji in po sklicu izredne seje problematizirala, ker je treba zadevo posebej preveriti prek ustavnega sodišča, ali je res vse v skladu s pravili (odločanje o tem bi trajalo dolgo časa, verjetno pa bi bila končna odločitev ustavnih sodnikov všečna vladajoči koaliciji). Komisija, ki bi preverjala Golobove posle, naj bi bila problematična tudi zaradi nejasne in nedoločne opredelitve javnega interesa v povezavi s tem, kar naj bi se ugotavljalo v preiskavi. Zahteva po besedah UKZ med drugim posega v načelo delitve oblasti oz. v pristojnosti drugih neodvisnih ustanov, kot sta Računsko sodišče RS in Komisija za preprečevanje korupcije.  »Odreditev takšne parlamentarne preiskave, ki ima takšne nepravilnosti, je nedopustna in bi pomenila poseg v pravno varnost ter bi ustvarjala pravno negotovost v državi. Sama se kot prva med enakimi zelo dobro zavedam, da pravna država najprej pomeni omejitev nosilcev oblasti v državi, kar pomeni, da se morajo politika in tudi vsi politični instituti, kot je recimo parlamentarna preiskava, gibati v okviru prava,« je pojasnila UKZ. No, ob tem se predsednica DZ sklicuje na to, da je takšna komisija dejansko že ustanovljena, a njeno delo blokira opozicija, ki naj bi tudi sicer teptala ustavo in zakone.

… in diskvalificira

Ob tem seveda ni mogoče prezreti velike nervoze, ki ni zaznavna le pri predsednici DZ, pač pa v koaliciji nasploh. Tako smo lahko opazovali izjemno brutalen izbruh ministrice za kulturo Aste Vrečko na tiskovni konferenci prejšnjo sredo, ko je dobila vprašanje o spornem zaposlovanju na »svojem« ministrstvu, pri čemer je zakrožila še govorica, da je ministrico obiskala policija – čemur je sledil še bolj brutalen izbruh »radiator-ministrice« (kot ji pravijo zlobni jeziki) tudi na omrežju X. Ta nervoza traja že dlje časa in je čedalje opaznejša ter nakazuje zelo vročo jesen. In tu se izkazuje pravilo, da je »napad najboljša obramba«, kar velja tako za Goloba kot za njegove ministre, poslance in seveda že omenjeno kontroverzno predsednico DZ. To postane še posebej vidno, ko kdo, še zlasti pa predsednik SDS Janez Janša, opozori na nedopustno početje oblasti. Janša je namreč na omrežju X zapisal: »Ustava in pravna načela narekujejo: 1. da se o zahtevi po posvetovalnem referendumu glasuje po 30 dneh; 2. da se v roku 15 dni skliče izredna seja državnega zbora, če to zahteva četrtina poslancev. Brez čejev. Jasno? Spoštovana gospa predsednica državnega zbora, ste v globoko neustavnem stanju. #udar« Napovedal je tudi kazensko ovadbo zaradi izigravanja ustave. No, UKZ je odgovorila, da se ovadbe ne boji in da naj v stranki »izkoristijo pravna sredstva, za katera menijo, da jih imajo na voljo«. Hkrati je opozorila na to, da je tudi kriva ovadba kaznivo dejanje. »Prvak SDS ima dovolj dela s svojimi lastnimi kazenskimi ovadbami, naj se z njimi ukvarja,« je še dodala. Nasploh ji je osebno diskvalificiranje poslancev že v krvi, vendar je očitno predvsem Žan Mahnič (SDS) tisti, ki si ji upa tudi kaj povedati nazaj.

Kosovo prisiljeno v »podmizno« energetsko trgovino?

Kaj se pravzaprav skriva v ozadju vsega tega? Marsikdo se bo spomnil na novico, objavljeno v sredini avgusta, da so na Kosovu aretirali »heroja« politkolesarjev Anisa Ličino. Kakih deset dni kasneje pa je prišlo v javnost, da je posebno tožilstvo vložilo obtožnico proti nekdanjemu vodji kosovskega energetskega podjetja KEK Nagipu Krasniqiju. Slednjega so aretirali le malo pred tem. Obtoženec naj bi imel močne povezave z Martinom Berishajem, z njim naj bi se sešel kakšen mesec dni pred aretacijo. Krasniqi naj bi bil tudi odgovoren, da so cene električne energije v njegovi državi poletele v nebo. Kosovo pa naj bi že pred tem imelo tudi energetske težave, saj so napovedali celo redukcije, ki smo jih poznali v času SFRJ v prvi polovici osemdesetih let. Omenjena država naj bi imela finančne težave zaradi uvažanja električne energije, ki jo sama lahko proizvede le v termoelektrarnah, kar pa ne zadostuje potrebam, zato je elektriko uvažala, pred leti pa celo parazitirala na evropskem električnem omrežju, kar je sprožilo precej zaskrbljenosti v Evropi, saj bi lahko sledili obsežni električni mrki. V veliki meri je bilo to povezano tudi s političnimi spori s Srbijo, saj so se v njih lomila kopja tudi glede prodaje, uvoza in porabe električne energije. Parazitiranje Kosova je tako pripomoglo celo k temu, da so nekatere ure v Evropi začele zaostajati zaradi rahlega padca frekvence v omrežju.

No, zanimivo je, da so v zvezi z romsko problematiko podobne vrste parazitiranja, le da v veliko manjšem obsegu, zaznali v Sloveniji na območju Ribnice, in sicer naj bi to trajalo kar deset let. Toda parazitiranje celotne države na evropskem energetskem omrežju zagotovo ni (bila) šala, saj je (nepooblaščena) poraba, ki je večja od (globalne) proizvodnje, tempirana bomba, ki lahko sproži drastične posledice. Naj samo spomnimo, kako so pred petimi leti redukcije elektrike ohromile Venezuelo, ki naj bi bila – uradno – dosedanjega predsednika (dejansko samodržca) Nicolasa Madura znova izvolila za predsednika. Posebej usodne posledice imajo lahko takšni električni mrki na bolnišnice. Si želite, da bi bolnišnica ostala brez elektrike v času, ko bi nujno operirali vašega svojca?

Ličina samo kot Potemkinova vas?

Takšne razmere seveda privedejo tudi do manipulacij pri trgovanju z električno energijo. Zato niti ni presenetljivo, da je tu prišlo do naveze med Slovenijo in Kosovom. Krasniqi je tako priznal, da so elektriko v njegovem konzorciju kupovali tudi od Gen-I, v zameno pa je ponujal nekatere usluge. Podrobnosti niso znane, je pa po podatkih kosovskega medija, ki je prvi poročal o aretaciji, v obtožnici navedeno, da je Krasniqi izrabil svoj uradni položaj v KEK v povezavi s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) z namenom omogočanja trgovanja z električno energijo na Kosovu. Na novico se je odzval Janez Janša, ki je zapisal: »Zadnje aretacije in hišne racije v elektroindustriji Kosova očitno posledica ugotovitev preiskave primera Berishaj – GEN-I – predsednik Robert Golob.« In verjetno se ključ do razumevanja odziva največje vladajoče stranke na zahteve po ustanovitvi preiskovalne komisije skrivajo prav v zelo neugodnem časovnem ujemanju, saj bi ugotovitve o preiskavi v Republiki Kosovo lahko sprožile velik mednarodni škandal. Sedaj se postavlja vprašanje, ali je bila »afera Ličina« le kritje za elektroškandal, v katerega je vpleten Golob. Medijsko poročanje o Anisu Ličini je namreč hitro poniknilo, pa tudi dogajanju v zvezi z energetskim mešetarjenjem na Kosovu je bilo posvečene zelo malo medijske pozornosti. Verjetno pa se prav v tem skriva razlog, zakaj Urška Klakočar Zupančič za vsako ceno ovira ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi jo vodil član katere od opozicijskih strank.

Je pa jasno: če vladajoči na tako brutalen način varujejo svoje »javne skrivnosti« glede energetskih poslov, da so pripravljeni v slogu Putinovega režima ukiniti opozicijo, gre za Pandorino skrinjico, ki bi lahko, če se odpre, za vedno zapečatila usodo celotne tranzicijske kvazileve elite.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine