Piše: Domen Mezeg
“Po eni strani je pomembno, da delujemo preventivno, da se ti pojavi na daljši rok ponovno omilijo, poleg tega pa se moramo ustrezno zaščititi pred temi pojavi. Zato pa pravim, da bomo ogromno vlagali v ukrepe protipoplavne zaščite tako naselij, kot tudi kmetijskih površin. Še posebej pa so koristni in dobrodošli večnamenski projekti, ki hkrati pomenijo zaščito pred poplavami in prevencijo pred sušami – to so razni zadrževalniki voda, kar pomeni, da se zmanjšuje pritisk ob visokovodnih dogodkih na okolje. Obenem pa tovrstni zadrževalniki pomenijo shrambo vode za neke druge namene,” je glede dela slovenske strategije za boj s podnebnimi spremembami in njihovimi posledicami, dejal okoljski minister Andrej Vizjak.
“Svetovni dan voda, ki ga obeležujemo 22. marca, je generalna skupščina organizacije Združenih narodov, leta 1993 razglasila, da bi opozorila svetovno javnost na pomen vodnih virov in na nujnost dobrega gospodarjenja z njimi. Letošnja nosilna tema Svetovnega dneva voda je bila namenjena ozaveščanju o globalni vodni krizi in pomanjkanju čiste vode ter zavedanju, kaj nam voda pomeni, kako je pomembna za vsakega posameznika in lokalno okolje,” je uvodoma dejal voditelj oddaje Tema dneva Luka Svetina. Ob tem je omenil ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka, ki si je nazadnje ogledal potek gradnje dolgo pričakovanega zadrževalnika Veliki potok v Grosupljem in ob tem napovedal večja vlaganja v upravljanje z vodami ter preprečevanje in prilagajanje podnebnim spremembam.
Kot je ob tem še dejal Svetina, bo v obdobju 2021-2027 Ministrstvo za upravljanje z vodami, iz sredstev kohezijskega sklada, načrta za okrevanje in odpornost ter sklada za vode, letno namenilo dvakrat več sredstev kot doslej, s tem se tudi namenja večjo pozornost zmanjševanju poplavne ogroženosti v vseh porečjih v Sloveniji. Denar bo namenjen predvsem sanaciji erozij zaradi poplav ali visokovodnih dogodkov, ki so v Sloveniji zaradi posledic podnebnih sprememb, žal vse pogostejši. V nadaljevanju pa je Svetina v studiu gostil prav ministra Vizjaka. Ob tem je spomnil na to, da je minister včeraj napovedal bistveno povečanje investicij za upravljanje z vodami v Sloveniji. Voditelja oddaje je ob tem zanimalo, kaj ob tem predstavlja prioriteto.
“Želimo izboljšati upravljanje z vodami v Republiki Sloveniji in povečati poplavno varnost. Zato namenjamo kar dvakrat več sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb, upravljanje in vzdrževanje z vodotoki. Ta sredstva namenjamo v višini 20 – 25 milijonov letno, hkrati pa namenjamo še do deset milijonov letno za odpravo posledic raznih erozijskih procesov, ki nastajajo zaradi poplav in podobnih vremenskih pojavov na vodotokih,” je uvodoma pojasnil minister Vizjak. Kot je še dejal, gre za približno 30 milijonov evrov, obenem pa so v načrtu za okrevanje in odpornost predlagali še 255 milijonov evrov sredstev za povečevanje poplavne varnosti in posledično tudi sredstva za odpravo posledic naravnih ujm, kar vključuje tudi plazove.
Zagotoviti je potrebno boljšo poplavno varnost in čiščenje vodotokov v Sloveniji
V naslednji finančni perspektivi nameravajo vložiti še 100 milijonov evrov za poplavno varnost na treh ključnih porečjih oziroma vodotokih: Savinja 2. faza, Ljubljanica 2. faza in Vipava. Gre za močan investicijski cikel, s katerim bodo zagotovili poplavno varnost in boljše upravljanje z vodami (čiščenje vodotokov, sanacije nastale škode na vodotokih). “Gre za svojevrsten preboj na tem področju in verjamem, da bodo slovenske vode po tem močnem investicijskem ciklu tudi bistveno bolj urejene in bodo ljudem zagotavljale prijaznejše in varnejše sobivanje.” Svetina je ob tem pripomnil, da gre verjetno tudi za zaščito pitnih voda ter da je Slovenija ena tistih držav, ki ima največ čiste, pitne vode.
Prav tako je spomnil na urejanje vodonosnika Kleče. Po mnenju Vizjaka je upravljanje z vodami in vodotoki povezano z zagotavljanjem virov zdrave pitne vode. Kot je še navedel, površinske vode vplivajo na podzemne vode ter na bogatenje vodnih virov. Na Ministrstvu za okolje si prizadevajo, da v sodelovanju z razvojem, ščitijo vodovarstvena območja in zdrave vire pitne vode ter jih še dodatno krepijo in zagotavljajo pitno vodo tudi tam, kjer je danes ni. “Tipičen projekt, ki je prav tako vreden 100 milijonov evrov, je zagotavljanje pitne vode slovenski obali in tudi rezerven vodni vir za zaledje. Gre za mešanico ukrepov, na kakšen način obdržati vodotoke ter obenem omogočati razvoj in enako je tudi v primeru vodnih virov.”
V preteklosti so se v MOL izogibali okoljevarstveni presoji določenih projektov
Ob tem je Svetina spomnil na društvo Alpe Adria Green, ki se je glede C0 kanala pritožilo Evropski komisiji. Zanimalo ga je kako je sedaj s to stvarjo. Spomnil je tudi, da je v izdelavi študija vplivov na okolje. “Kanal C’, se je gradil v času prejšnjih vlad, in sicer tako kot se ne bi smel graditi. Projekt celotnega povezovalnega kanala C0, se je razdelil na koščke in potem se je pridobivalo gradbena dovoljenja za vsak košček. In glede na to, da se je za košček pridobivalo gradbeno dovoljenje, le-ta ni padel pod obveznosti pridobitve okoljevarstvenega soglasja.” Ko so prišli na ministrstvo z novo ekipo, pa so ugotovili to nedopustno prakso rezanja projekta na koščke in so zaradi tega od investitorja zahtevali okoljevarstvena soglasja za celoten projekt.
MOL Ljubljana, ki je investitor tega projekta, je zdaj izdelala presojo vplivov na okolje ter oddala vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja na Agencijo RS za okolje. Tam sedaj poteka postopek, ki še ni zaključen, v njem pa bodo lahko sodelovali tudi vsi stranski udeleženci, da bi razčistili spornost oziroma sprejemljivost projekta z okoljskega vidika in vidika varovanja podzemnih voda. Svetina pa je ob tem še spomnil, da se ves čas govori o podnebnih spremembah ter o posledicah, ki jih moramo čimbolj ublažiti. “Mislim pa, da ni bilo nikdar konkretno rečeno, kje se to pri nas v Sloveniji najbolj pozna. Ali je to povečano število ujm, poplav v zadnjih letih?” je še zanimalo Svetino.
Zadrževalniki voda so lahko učinkovita zaščita pred poplavami in sušami
Če bi spremljali zadnjo 20-letno obdobje ekstremnih vremenskih pojavov, bi lahko ugotovili, da se visokovodni dogodki pojavljajo bolj intenzivno in v krajših časovnih intervalih, kar pomeni, da so izrazitejši in pogostejši. Podobno je tudi s sušami. Prav zato se moramo prilagoditi in z ukrepanjem dolgoročno zniževati obremenitev okolja in podnebja s toplogrednimi plini. “Po eni strani je pomembno, da delujemo preventivno, da se ti pojavi na daljši rok ponovno omilijo, poleg tega pa se moramo ustrezno zaščititi pred temi pojavi. Zato pa pravim, da bomo ogromno vlagali v ukrepe protipoplavne zaščite tako naselij, kot tudi kmetijskih površin.”
“Še posebej pa so koristni in dobrodošli večnamenski projekti, ki hkrati pomenijo zaščito pred poplavami in prevencijo pred sušami, to so razni zadrževalniki voda, kar pomeni, da se zmanjšuje pritisk ob visokovodnih dogodkih na okolje. Obenem pa tovrstni zadrževalniki pomenijo shrambo vode za neke druge namene.” Poleg primera v Grosupljem, je minister navedel tudi projekt v Posavju. Hidroelektrarna Mokrice z akumulacijskim bazenom bo zaradi dviga vode na nivo kvote akumulacijskega bazena, tudi ob sušah omogočala, da do zniževanja podtalnice ne bo prihajalo. Hkrati bo omogočeno zalivanje kmetijskih površin oziroma namakanje in s tem kmetijska proizvodnja tudi v primeru suše. Kot je še poudaril, tovrstne infrastrukturne ureditve varujejo tako pred poplavami kot tudi pred sušami. To so najbolj zaželeni vodni projekti pri nas.
Za zmanjšanje ogljičnega odtisa bodo fosilna goriva nadomestiti z odpadki
Kot je še spomnil Svetina, pa Evropska komisija ni bila preveč zadovoljna z osnutkom slovenskega investicijskega načrta iz Sklada za okrevanje, saj naj bi bilo v njem premalo “zelene politike”. “Kaj bi se po vaše to dalo še izboljšati v Sloveniji?” Vizjak je ob tem pojasnil, da so na ministrstvu pripravili svoj del predloga za Okrevanje in odpornost. Del segmenta predloga se navezuje na že omenjeno področje boljšega upravljanja z vodami, drugi del pa na učinkovitejše upravljanje z odpadki, tudi v povezavi s proizvajanjem toplote in električne energije iz odpadkov, saj dandanes v ta namen trošimo fosilna goriva. Če pa bi kurili komunalne mešane odpadke, ki so brezogljični oziroma nimajo vrednosti ogljika v skladu s standardizacijo in metodologijo EU, pa bi to pomenilo menjavo dosedanjih fosilnih goriv s takšnimi, ki ne prinašajo dodatne ogljične obremenitve. To bi bil pomemben doprinos v boju s podnebnimi spremembami.
