Odbor DZ za izobraževanje je danes za nekaj dni preložil poslansko razpravo in odločanje o noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero ministrstvo za izobraževanje predlaga spremembe financiranja zasebnih osnovnih šol. Za preložitev so se še pred sejo dogovorili poslanci vladne koalicije.
Predlog namreč spremljajo številni pomisleki o neustavnosti, ki jih je še poglobilo današnje mnenje zakonodajno-pravne službe DZ. Slednja namreč ocenjuje, da je predlog na več mestih vprašljiv z vidika ustavne ureditve, na določenih mestih pa tudi protiustaven.
Zato so se še pred sejo odbora sestali poslanci koalicije in se dogovorili za prekinitev te točke takoj, ko bodo predstavljena uvodna stališča ministrstva za izobraževanje in zainteresirane javnosti. Pobudo za preložitev je na seji podal poslanec SD Marko Koprivc, ki je dejal, da so mnenje zakonodajno-pravne službe na klopi dobili šele danes, zato ni bilo časa, da bi ga lahko resno proučili. Predlagal je, da obravnavo točke za nekaj dni prekinejo, kar je predsedujoči odboru Branislav Rajić (SMC) zatem tudi storil.
V dopolnilni predstavitvi zakona je sicer minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo povedal, da sta bila njihova osnovna namena pri pripravi predloga uresničitev odločbe ustavnega sodišča in ureditev pogojev za delovanje zasebnih osnovnih šol. “V javnosti se velikokrat ponavlja, da gre za zaostrovanje, pa temu ni tako, saj gre samo za urejanje. Opažamo namreč, da se pojavljajo nekatere nedoslednosti,” je dejal.
Pri financiranju po ministrovih besedah predlagajo, da bi država financirala le še obvezni del javnega programa (tega bi namesto 85-odstotno financirala 100-odstotno), medtem ko razširjenega dela javnega programa, ki ga trenutno financira 85-odstotno, ne bi več financirala. Slednje je po Pikalovem prepričanju v skladu z odločbo ustavnega sodišča.
Predstavniki zasebnih osnovnih šol in staršev so na seji nasprotno opozorili, da takšna ureditev ni skladna z odločbo ustavnega sodišča, saj da bo financiranje zasebnih šol zmanjšala, medtem ko je ustavno sodišče zakonodajalcu naložilo, da ga mora zvišati. Poudarili so, da ustavna odločba ne loči med obveznim in razširjenim delom javnega programa, pač pa govori le o javnem programu kot celoti, ki ga je treba financirati enako kot v javnih šolah, to je 100-odstotno.
“Očitno je, da s predlogom novele ne bo ugodeno odločbi ustavnega sodišča. Vse skupaj je približno tako, kot da zdravnik napiše recept, potem pa farmacevt predloži zdravila po svoji presoji. Žalosti me, da za tako minimalno spremembo porabljamo toliko energije. Zgodilo se bo, da bomo starši prisiljeni uporabiti mednarodne inštitucije, da se odpravi ta diskriminacija,” je dejal eden izmed pobudnikov ustavne presoje financiranja zasebnih šol Anton Kokalj.
Seje odbora se je udeležilo tudi okoli 20 predstavnikov Civilne iniciative Združeni starši. Ti so še pred sejo v izjavi novinarjem povedali, da bi sprejetje trenutno predlagane različice zanje pomenilo tudi do 2,5 krat višjo šolnino. Če npr. trenutno za šolanje otroka na zasebni osnovni šoli plačujejo 50 evrov, bi po novem lahko plačevali tudi 150 evrov, so opozorili. Slednje bi po opozorilu članice iniciative Mojce Košič vodilo v elitizem, saj bi si lahko zasebno šolo privoščili le še bogati. Izrazili so pričakovanje, da bo zakon umaknjen iz zakonodajnega postopka. “Gre namreč za eno veliko sprenevedanje, kar se v zreli demokraciji ne bi smelo dogajati,” je dejala Košičeva.
