Piše: C. R.
V letu 2022, ki ga je poleg posledic ruskega napada na Ukrajino za cene energije in energetsko oskrbo Evrope zaznamovala še vrsta domačih izzivov za oskrbo z energijo, se je občutno povečala energetska odvisnost Slovenije. Domači viri energije so tako zadostovali za zadovoljitev 47 odstotkov potreb, kar je šest odstotnih točk manj kot predlani.
Poleg regijskih in globalnih izzivov, ki jih je povzročila ruska agresija v Ukrajini, so leta 2022 doma izstopali dolgotrajna suša, obsežen remont Nuklearne elektrarne Krško in težave pri oskrbi z domačim lignitom.
Vse to je imelo znaten učinek na sposobnost slovenskega energetskega sistema, da zadovolji potrebe gospodinjstev in gospodarstva.
Skupna količina domačih virov energije v Sloveniji v letu 2022 je bila po danes objavljenih podatkih statističnega urada 3,2 milijona ton naftnega ekvivalenta, kar je sedem odstotkov manj kot leto prej.
Z domačimi viri energije je Slovenija tako zadovoljila 47 odstotkov potreb po energiji, preostala količina je bila zagotovljena iz uvoza. V letu 2021 je bil omenjeni delež pri 53 odstotkih, v koronskem letu 2020 pri 55 odstotkih, v predkoronskem letu 2019 pa pri 48 odstotkih. Lanski rezultat je tako na ravni obdobja pred pandemijo.
Za oskrbo Slovenije z energijo je bilo sicer lani na voljo 6,5 milijona ton naftnega ekvivalenta, kar je za 0,3 odstotka manj kot leto prej.
V strukturi oskrbe z energijo so tudi v letu 2022 prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je znašal 37 odstotkov. Oskrba z naftnimi proizvodi je bila v celoti zagotovljena iz uvoza.
Delež jedrske energije je obsegal skoraj 23 odstotkov, delež energije iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo) skoraj 18 odstotkov, delež premoga 12 odstotkov in delež zemeljskega plina skoraj 11 odstotkov.
