12.6 C
Ljubljana
sreda, 19 maja, 2021

Oblikovanje predloga sprememb volilne zakonodaje se zaključuje

Oblikovanje predloga sprememb volilne zakonodaje, ki jih terja ustavno sodišče, je v zaključni fazi. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik bo do konca septembra o tem opravil pogovore s poslanskimi skupinami. 

 

Kot so navedli na ministrstvu, pri pripravi novega predloga volilne zakonodaje zasledujejo kriterije iz zakona o volitvah v državni zbor in odločbe ustavnega sodišča. “Posebno pozornost namenjamo trenutno najmanjšim in največjim volilnim okrajem. Prav tako pa želimo doseči, da nobena občina ne bi bila razdeljena na več volilnih enot, izjema bo le Mestna občina Ljubljana,” so navedli.

Ministrstvo nudi tudi tehnično pomoč poslanskim skupinam pri risanju meja volilnih okrajev v aplikaciji, da bi čim prej dosegli kompromisen predlog. Po dogovoru s predsednikom republike Borutom Pahorjem pa bo predlog zakona vložen kot poslanski zakon.

Novi predlog ministrstva po zadnjem posvetu na to temo pri predsedniku DZ Igorju Zorčiču pričakujejo tudi v poslanskih skupinah, kjer so za STA navedli, da uveljavitev ustavne odločbe podpirajo. Še vedno pa so stališča o tem, na kakšen način to doseči, različna.

V poslanski skupini SDS podpirajo preoblikovanje volilnih okrajev z vzpostavitvijo čim večje stopnje odstopanja znotraj dopustnega v številu prebivalcev, saj število prebivalcev ni edino merilo, ki ga je treba upoštevati.

V DeSUS že od začetka zagovarjajo spreminjanje okrajev, njihov predlog je šel v smeri največ 25-odstotnega odstopanja od povprečnega okraja. Kot so navedli, prepoznavajo “napredek, ki je bil narejen v zvezi z urejanjem volilnih okrajev, vendar pa bo do končne rešitve potrebnih še nekaj korakov”.

Poslanci SMC so sicer februarja podprli prvi zakonski poskus, ki je predvidel ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu, a ker predlog ni dobil zadostne večine, razumejo potrebo po iskanju druge ustrezne rešitve. “Zato podpiramo napore ministra za javno upravo k iskanju kompromisne rešitve, ki gre v smeri spremembe meja volilnih okrajev. V SMC za uresničitev tega ne bomo ovira oziroma si bomo prizadevali za iskanje ustreznega političnega soglasja,” so navedli.

Organi stranke NSi pa kljub neuspelemu poskusu ukinitve okrajev niso spremenili stališča in so še vedno prepričani, da bi bilo dobro, da bi povečali vpliv volivcev na izvolitev oz. izbiro poslancev. “Če se bo v DZ iskala drugačna rešitev za uresničitev odločbe ustavnega sodišča, bodo o tem zagotovo najprej razpravljali organi stranke,” so napovedali.

Tudi v LMŠ še vedno zagovarjajo ukinitev volilnih okrajev. Če bodo ugotovili, da ta ne more dobiti zadostne podpore, pa so se pripravljeni pogovarjati tudi o spreminjanju meja volilnih okrajev. “Vendar pa nikakor ne pristajamo na politično barantanje z njihovimi velikostmi. Volilni okraji morajo biti – kolikor je to mogoče – med seboj primerljivi, tako kot to veleva dikcija odločbe ustavnega sodišča,” so navedli.

V SD ob pričakovanju najnovejšega predloga za ukinitev okrajev napovedujejo, da bodo “tudi v nadaljnjih korakih glede sprememb volilne zakonodaje, ki jih nalaga odločba ustavnega sodišča, konstruktiven partner, v želji, da do potrebnih sprememb zakonodaje pride čim prej, v danem roku”.

V Levici pa menijo, da sprememba volilnih okrajev ni vzdržna rešitev, poleg tega pa bo po njihovih ocenah zelo težko zadostila zahtevam ustave in ustavnega sodišča. “Sedaj vladajoča koalicija očitno zavlačuje tudi s to rešitvijo, čeprav se rok izteče konec leta,” so še ugotavljali.

V SAB, kjer tudi v svojem programu zagovarjajo ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu, pa ocenjujejo tudi, “da je do decembra uskladitev volilne zakonodaje z odločbo ustavnega sodišča možna le, če bo za to resnična volja med vsemi strankami”.

Rok za uveljavitev odločbe se izteče čez 100 dni

Ustavno sodišče je sredi decembra 2018 ugotovilo neustavnost 4. člena zakona o določitvi volilnih enot, ki določa, katere občine spadajo v posamezno volilno enoto ter katera območja obsegajo volilni okraji. Po mnenju ustavnih sodnikov je člen v nasprotju z ustavo, ker v njem določeni volilni okraji po 26 letih več ne ustrezajo merilom, ki jih določa zakon o volitvah v DZ. Ugotovilo je namreč, da je razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji po številu volilnih upravičencev velika in se še povečuje, poleg tega pri vseh volilnih okrajih ni upoštevano merilo o geografski zaokroženosti.

Ustavni sodniki so pri tem primerjali podatke o številu volilnih upravičencev v volilnih okrajih za državnozborske volitve leta 2011 in 2014 ter ugotovili, da je imel npr. leta 2011 najmanjši volilni okraj (Hrastnik) v volilni imenik vpisanih 8527 volivcev, največji volilni okraj (Grosuplje) pa 30.381 volivcev. Leta 2014 so bile te razlike še večje.

Državnemu zboru je ustavno sodišče naložilo, da zakon spremeni in ga uskladi z ustavo v dveh letih od objave odločbe v uradnem listu, kar se bo izteklo 21. decembra, torej čez 100 dni.

Usklajevanja o spremembah je s ciljem poiskati potrebno večino za spremembo zakonodaje vodil predsednik republike Borut Pahor in večina poslanskih skupin se je nagibala k rešitvi, da bi volilne okraje enostavno ukinili, kandidatne liste pa bi se oblikovale na ravni volilne enote, pri čemer bi volivec lahko izbiral med več kandidati za poslance z oddajo prednostnega glasu. Za takšno spremembo zakonodaje je potrebnih 60 glasov, a jih predlagateljem iz vrst LMŠ, SD, SMC, SAB, NSi, SNS, Levice ter narodnih skupnosti na glasovanju v DZ v začetku marca ni uspelo zagotoviti.

Zakon je v DZ torej padel, potem pa je prišlo do menjave vlade in razglasitve epidemije novega koronavirusa, ki je usklajevanja začasno zaustavila.

Za spremembo meja volilnih okrajev je sicer potrebna navadna večina glasov, a so številni že od začetka opozarjali, da jo bo kljub temu še težje doseči.

Zadnje novice

Sorodne vsebine