Piše: Blagovest.si
»Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih. Veliko mi jih bo reklo tisti dan: ›Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali demonov in v tvojem imenu storili veliko mogočnih del?‹ In takrat jim bom naznanil: ›Nikoli vas nisem poznal. Pojdite proč od mene, kateri ravnate nepostavno!‹« (Mt 7, 21-23)
Kdor pozorno bere Apostolska dela ter Pavlova pisma (no, pa tudi Janezova pisma ter Razodetje), se lahko prepriča o dejstvu, kako so se že v času prvih kristjanov pojavljali številni tokovi, ki so na prvi pogled kazali zvestobo evangeliju, dejansko pa so zatavali precej stran. Tudi iz tega razloga je škof in mučenec sv. Ignacij Antiohijski v svojih pismih poudarjal veliko potrebo po edinosti med krajevno Cerkvijo in škofom. “Ker ste torej vsi sprejeli enako mišljenje kot Bog, spoštujte drug drugega in nihče naj ne gleda bližnjega po zunanjosti, ampak ljubite drug drugega vedno v Jezusu Kristusu. Ničesar naj ne bo med vami, kar bi vas moglo ločiti, ampak bodite edini s škofom in predstojniki, da ste podoba in nauk neminljivosti,” je med drugim zapisal v svojem pismu Magnezijcem.
Ob tem ni odveč omeniti, kako so te delitve v času prvih kristjanov dejansko olajšale delo njihovim preganjalcem, ko so zaradi lastnih razdorov izdajali drug drugega…
Več TUKAJ.
