15.8 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Ob odstopu slovaškega zunanjega ministra zaradi zavrnitve marakeškega globalnega dogovora o migracijah nova vprašanja za podpornike sporazuma

Vedno več držav odstopa od Globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah (GSM), ki se bo sprejemal 10. in 11. decembra 2018 v Marakešu. Po najnovejših informacijah se je naraščajoči skupini držav, ki so od “nezavezujočega” političnega dogovora, ki vsebuje kar 46 obvez, odstopile, pridružila tudi Slovaška.

 

Po zadnjih informacijah je z mesta slovaškega zunanjega ministra protestno odstopil Miroslav Lajčak, potem ko je po poročanju Kamenjara slovaški parlament sprejel odločitev, da zavrne sporazum ZN o migrantih.

Do zdaj so od omenjenega sporazuma odstopile Italija, Slovaška, Poljska, Avstrija, Češka, Madžarska, Bolgarija, Estonija, Izrael, Avstralija in ZDA, še več držav po svetu pa razmišlja, da bi sledile njihovemu zgledu, saj postaja vedno bolj očitno, da je  globalni dogovor o rednih migracijah pogodu zgolj izvornim državam, iz katerih migranti že sedaj “bežijo v boljše življenje”.

Šarec že povzema 15. točko GSM
Dejstva o globalnem dogovoru so na tej točki znana. Gre za politično zavezujoč dokument, ki bo v prihodnosti služil kot podlaga za nadaljnje oblikovanje zakonodaje, ki bo urejala to področje. To je še posebej zaskrbljujoče, ker se elementi tistega, kar želi doseči GSM, kažejo že v sami komunikaciji premierja Marjana Šarca, ki je ravno pred tednom dni govoril, kako sta “medijska svoboda in svoboda govora temelja demokracije, a to še zdaleč ne pomeni, da sta neomejeni”.

Šarec je takrat državnim podjetjem sporočil, da je na mestu razmislek o smislu “oglaševanja v medijih, ki se od nestrpnosti in sovražnega govora ne ogradijo in ju ne obsodijo, pač pa – nasprotno – celo širijo ali pri tem pomagajo“. O tem ravno tako zelo obširno in z istimi besedami v 15. točki pod delom o človekovih pravicah govori tudi GSM, kjer jasno piše: “Z uresničevanjem dogovora bomo zagotovili učinkovito spoštovanje, varstvo in uresničevanje človekovih pravic vseh migrantov ne glede na njihov status v vseh fazah migracijskega cikla. Hkrati potrjujemo našo zavezanost k odpravi vseh oblik diskriminacije migrantov in njihovih družin, vključno z rasizmom, ksenofobijo in nestrpnostjo.”

Vprašanja za podpornike migracijskega dogovora
Da pa ne bi ponavljali stvari, o katerih že čivkajo ptički na veji, se danes lahko zamislimo o vprašanjih, na katera bi morali podporniki tega pogubnega sporazuma odgovoriti, namesto da zgolj molčijo.

Če so migrantski delavci iz držav tretjega sveta res obogatitev za evropsko kulturo, zakaj potem državam EU, ki ne želijo sprejeti Globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, grozi uvedba sankcij?

 

(Foto: Twitter)

Zakaj se državam, ki nasprotujejo, ne pusti, da same spoznajo svojo napako ob primerih uspešne integracije teh migrantov v Nemčiji, Franciji in drugih zahodnih državah, ki bodo v skladu z globalnim dogovorom skrbele za migrante in jim omogočale vse, kar potrebujejo, skrbele za javni diskurz o migracijah in njihovo integracijo?

Če so to res begunci, in ne ekonomski migranti, zakaj potujejo preko pol sveta in ilegalno prečkajo meje? Zakaj prihajajo iz držav, kjer ni vojne?

Če ilegalno prečkanje ene same meje stane več tisoč evrov, kako si ljudje iz teh revnih držav sploh lahko privoščijo prečkanje mej tolikih držav na poti proti Zahodni Evropi?

Ivan Šokić

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine