11.3 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Nova vlada bi lahko prisegla že danes zvečer; izvolitev vlade s polnimi pooblastili zelo pomembna za soočenje s krizo zaradi koronavirusa

Kot smo že poročali, bo izvolitev nove vlade, predvidena sicer za torek, na dnevnem redu že danes pozno popoldne, kar pomeni, da bi nova vlada lahko prisegla že danes pozno zvečer ali v noči na jutrišnji dan (če ne bo kakšnih neprijetnih presenečenj). S tem bo Janševa vlada dobila polna pooblastila, tudi pri soočanju s krizo zaradi epidemije COVID-19 oz. koronavirusa. Kot je znano, je koordinacijo boja proti epidemiji prevzela vlada v celoti, izvolitev nove vlade s polnimi pooblastili pa bi nedvomno pomenila lažje soočenje s krizo, ki že pušča hude posledice pri gospodarstvu.

Predsednik SDS Janez Janša je že kmalu po izvolitvi za predsednika vlade v državni zbor vložil listo ministrov v štirinajsti vladi, na seznamu je nekaj izkušenih nekdanjih ministrov pa tudi nekaj novih obrazov. Kmalu po izvolitvi Janše, ko je odstopil tudi dosedanji predsednik DZ Dejan Židan, so za novega predsednika DZ izvolili Igorja Zorčiča (SMC), ki so ga sprva omenjali kot kandidata za pravosodnega ministra. To je že tretji predsednik DZ v tem mandatu – prvi je bil Matej Tonin, predsednik NSi in prihodnji obrambni minister.

Vračajo se izkušeni kadri

Na listi ministrov iz kvote SDS – je sedem – je nekaj izkušenih politikov, ki so nekoč opravljali ministrsko funkcijo. Iz časa prve Janševe vlade se vračata profesor in zgodovinar Vasko Simoniti, ki bo znova minister za kulturo in bo verjetno najstarejši član vlade, ter Andrej Vizjak, v prvi vladi minister za gospodarstvo, sedaj pa za okolje in prostor. Vizjaka, nekdanjega župana Brežic (iz iste občine prihaja tudi Zorčič), nekaj časa ni bilo v javnosti, saj deluje na področju energetike, očitno pa še vedno uživa zaupanje za vodenje politične funkcije. Iz druge Janševe vlade se vrača Aleš Hojs, ki je bil takrat še član NSi in minister za obrambo, tokrat pa bo minister za notranje zadeve. Od poslancev SDS bosta ministrski funkciji prevzela Andrej Šircelj (finance) in Anže Logar (zunanje zadeve). Ob tem naj omenimo, da je bil tudi avstrijski kancler mlajše generacije Sebastian Kurz najprej zunanji minister. Logar je dobro podkovan v zadevah Evropske unije in s svojim resorjem torej ne bo imel težav. V prvih dveh Janševih vladah sta bila zunanja ministra Dimitrij Rupel in Karl Erjavec, finance pa sta pokrivala Andrej Bajuk in Janez Šušteršič. Od poslancev SDS bo ministrsko funkcijo prevzel tudi Zvone Černač, minister za infrastrukturo in prostor v drugi Janševi vladi, tokrat pa bo zadolžen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Gantar prihaja v času velike krize

Od dosedanje vlade bo Janša »podedoval« dva ministra, ki sta tudi predsednika strank, to sta Aleksandra Pivec (DeSUS, kmetijstvo) in Zdravko Počivalšek (SMC, gospodarstvo). Iz kvote DeSUS se na ministrstvo za zdravje vrača Tomaž Gantar, ki je bil minister za zdravje v drugi Janševi vladi, vladi Alenke Bratušek in v začetku tudi v vladi Mira Cerarja, a je dokaj hitro odstopil. Tokrat pa ga čakajo izredne razmere zaradi koronavirusa; nekateri ta položaj primerjajo s položajem Janeza Janše leta 1990, ko je obrambni minister postal v času razoroževanja TO. Dokaj mlado ekipo pa v vlado pošilja NSi: poslanec in strankin vodja Matej Tonin bo prevzel obrambni resor, poslanec Jernej Vrtovec, ki bo najmlajši član vlade, pa infrastrukturo. Po številnih ugibanjih, kdo bo vodil ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je sedaj znano, da bo to Janez Cigler Kralj. Zanimivo pa je, da nekdanjega dvakratnega ministra Žigo Turka NSi ni povabila, čeprav je bil njen kandidat na evropskih volitvah – no, morda pa je tokrat odklonil ministrsko funkcijo.

Kaj prinašata ministrici iz SMC?

Med najbolj prijetnimi novostmi je zagotovo kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu, Novomeščanka Helena Jaklitsch, doktorica zgodovine, ki je delovala na ministrstvu za pravosodje in nato na ministrstvu za kulturo, sama pa je že prej navezala veliko stikov s Slovenci zunaj matične domovine. Še največ vprašanj pa se volivcem slovenske pomladi odpira pri dveh ministricah iz kvote SMC, saj se v politiko vračata dve poslanki SMC iz prejšnjega mandata: Lilijana Kozlovič (pravosodje) in Simona Kustec (izobraževanje). Slednja je profesorica na FDV in na zadnjih volitvah ni kandidirala za poslanko, saj je napovedala umik iz politike, čeprav je celo vodila poslansko skupino SMC (takrat še z dodatnim priimkom Lipicer). Marsikdo se sprašuje, kako se bo odzivala v primeru ukrepov vlade za zajezitev migracij.

No, vmes se je situacija spremenila ne samo zaradi koronavirusa, ampak tudi zaradi povsem odkrite agresivne ter izsiljevalske politike Turčije. Precej dvomov pri marsikom vzbuja Liljana Kozlovič, ki od novembra lani s polnim mandatom vodi ARSO, v času vlade Mira Cerarja pa je bila sprva poslanka in nato generalna sekretarka vlade. Kot trdijo viri, se je verjetno tudi zato nekoliko zavleklo oblikovanje kandidatne liste ministrov, kajti pogoj za uvrstitev kandidatov je tudi obljuba o tvornem sodelovanju s predsednikom vlade. Precejšnje vprašanje je tudi bodoči minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki je nov obraz. Je pa to tudi znak, da je bila uvrstitev Nejca Brezovarja med ministre samo spin. Med ministri iz vrst NSi sta se omenjala tudi tajnik Karitas Cveto Uršič in Vida Čadonič Špelič.

Kdo bodo novi poslanci?

Če bo torej lista kandidatov obveljala, bo to pomenilo, da se bo nekaj poslancev DZ zamenjalo. Iz poslanskih klopi je že odšel Janez Janša, nasledil ga bo nekdanji predsednik četrtne skupnosti Sostro Janez Moškrič. Glede na izide po posameznih listah bi Černača v DZ nasledila Elena Zavadlav Ušaj, Logarja in Širclja pa Daniel Cukjati in Leon Merjasec. V NSi bi Mateja Tonina v DZ nasledil nekdanji župan Železnikov Mihael Prevc, sorodnik znanih bratov, ki se ukvarjajo s smučarskimi skoki, medtem ko bi Vrtovca nasledil Andrej Černigoj. Med dosedanjimi ministri pa je zelo malo takih, ki so bili izvoljeni v DZ. Karl Erjavec in Alenka Bratušek denimo sploh nista bila izvoljena. V parlament se lahko vrnejo minister Rudi Medved (LMŠ) pa Miro Cerar iz SMC in Peter Česnik iz SAB (slednji se je že odpovedal vrnitvi v DZ). Morebitna Cerarjeva vrnitev bi pomenila slovo uporniškega Janija Möderndorferja, ki se je morda premislil glede še enega strankarskega prestopa. Morebitna vrnitev Marjana Šarca v poslanske klopi pa bi pomenila slovo poslanke LMŠ Karle Urh. Izvolitev nove vlade bi torej prinesla nekaj sprememb. Vprašanje je samo, ali bo takšno večino, kot jo je Janša prejel ob izvolitvi za premierja, prejela tudi njegova vlada. Medtem ko je Janšo podprlo 52 poslancev, je Igorja Zorčiča za predsednika DZ podprlo 48 poslancev.

Podpora ljudstva novi koaliciji

V tem trenutku so zanimivi tudi javnomnenjski trendi, ki potrjujejo rek iz Svetega pisma »kdor ima, se mu bo dalo«. V začetku tega tedna je namreč časnik Delo objavil rezultat ankete Mediane. Na vprašanje, katero stranko bi najverjetneje volili, če bi bile parlamentarne volitve jutri, je 19,6 odstotka sodelujočih odgovorilo da SDS. Podpora SDS se povečuje, prejšnji mesec bi jo volilo 18,2 odstotka, LMŠ pa se podpora znižuje, obkrožilo bi jo 13,8 odstotka vprašanih, februarja 16,6 odstotka. Podpora se je dejansko izboljšala tudi vsem trem drugim koalicijskim strankam, kar je hkrati potrjuje tezo, da ni prišlo do množičnega prebega simpatizerjev od SMC k LMŠ. Pokazalo se je tudi, da si je dosedanji premier Marjan Šarec domišljal preveč, ko je že ob svojem odstopu računal na skupno sodelovanje med LMŠ in SMC, kar je celo javno oznanil. Po drugi strani pa je podpora padla strankam, ki odhajajo v opozicijo, to pa so SD, SAB in Levica. Povsem očitno je, da večina anketirancev ne nasprotuje novemu razmerju sil v državnem zboru in ne navija več toliko za predčasne volitve kot pred mesecem dni. Upadla pa je tudi povprečna ocena dela vlade, ki odhaja: še prejšnji mesec je njeno povprečje znašalo 2,59, sedaj pa je padlo na 2,40.

Globoka država ne miruje

Ne glede na vse pa se pravi boj šele začenja. Za zdaj ni bilo napovedanih novih demonstracij proti vladi, kar pa ne pomeni, da se je politično podzemlje sprijaznilo s tem, da bo vlado vodil Janez Janša. Zagotovo pripravlja drugačno obliko pritiska. Vsekakor bodo njena prizadevanja usmerjena predvsem k temu, da bodo skušali vlado vplesti v ideološke teme in s tem proč od načrtov tehnološkega presežka, ki bi Slovenijo potisnil iz krempljev poznega socializma. Zdi se, da omrežje Foruma 21 sedaj taktično čaka na najprimernejši trenutek. Morda je tudi zato evropska poslanka Tanja Fajon nakazala večje angažiranje v slovenski notranji politiki. Je to napoved zamenjave na vrhu SD? Bomo videli.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine