1.3 C
Ljubljana
sobota, 4 februarja, 2023

Nova sezona Tarče, nove manipulacije: namesto resne diskusije o aferi Smodej organizirali neformalno predsedniško soočenje ter Natašo Pirc Musar naredili za žrtev medijskih pogromov

Piše: Tomaž S. Medved

Sodeč po včerajšnji oddaji Tarča ni videti, da bi prihod novega direktorja TV Slovenija Uroša Urbanije v veliki meri zamajal neodvisnost in profesionalnost nacionalne televizije. Za plačevanje 12 evrov rtv prispevka na mesec bi pričakovali, da bo oddaja v najbolj gledanem terminu prinesla kakšno obširno diskusijo o nedavni aferi Smodej ter o spolnem predatorstvu. Vendar se to ni zgodilo.

Ali kot je preko twitterja opozoril urednik Siola Peter Jančič: nacionalna televizija je v zadnjih letih že imela direktorico s političnim pedigrejem in sicer Ljerko Bizilj, ki je vladala skoraj cel mandat – v devetdesetih letih pa je bila poslanka LDS, sicer kratek čas, a vendarle. Kar tudi kaže na povsem dvojen odnos do novinarjev, ki se gredo politiko na »pravi« strani. Navsezadnje tudi svobodnjaško poslanko Mojco Pašek Šetinc po vrnitvi iz poslanskih klopi čaka zamrznjeno delovno mesto na RTVS.

Neosvojeni trdnjavi sta RTVS in Siol

In ko smo že pri Siolu: iz Telekoma Slovenije, ki je dejanski lastnik portala, so sporočili, da so se s predsednikom uprave Cvetkom Sršenom in članico uprave Barbaro Galičič Drakslar dogovorili za sporazumno prenehanje mandata. Ob tem je nadzorni svet krivdno razrešil Tomaža Jontesa, ki je najprej veljal za favorita za novega predsednika uprave, krivdne razrešitve pa so sicer redek primer. Očitno so gospodarji iz vrst »golobnjaka« ocenili, da so spremembe potrebne, čeprav je družba v prvem polletju za 10 odstotkov okrepila čisti dobiček. A kot opozarjajo naši viri: gre za to, da želi dobiti tranzicijska levica nadzor nad najmanj 90 odstotki medijev v državi. Pri Siolu to ne bo takšna težava, saj naj bi do novega leta pod nadzorom Golobove tovarišije, nekoliko bolj nervozni pa so glede RTV Slovenija, kjer bo vse odvisno od referenduma, na katerem bomo odločali o tem, ali je novi zakon o RTV, ki menda »depolitizira« ta zavod, sprejemljiv ali ne. Zato ne preseneča, da se že sedaj vrstijo številni pritiski tudi s strani režimskih sindikatov, ki naj bi priskočili na pomoč menda obupanim in stiskanim novinarjem v obrambi pred opozicijsko usmerjenim uradnikom.

Oddaja, pisana na kožo Pirc Musarjevi

Seveda je bilo hitro jasno, da je bila organizacija nekakšnega neformalnega soočenja »ena na ena« med Natašo Pirc Musar in Anžetom Logarjem dejansko zloraba javnega medija, še zlasti ob dokaj vidni histeriji voditeljice oddaje Erike Žnidaršič, ki je želela od Logarja na vsak način agresivno izsiliti, češ kaj si misli o menda spornem početju Uroša Urbanije, pa tudi o tvitih nekaterih vidnih članov SDS. Čeprav se je Logar vsem tem čerem spretno izognil, se je bilo težko ubraniti vtisu, da je bila oddaja namenjena predvsem rehabilitaciji Nataše Pirc Musar, ki je bila v začetku devetdesetih zaposlena na nacionalni televiziji, nato tudi na Pop TV. Tudi vprašanja o lumparijah, ki jih je dobivala NPM, so bila takšne narave, da je nanje z lahkoto odgovorila (tudi glede spornega zbiranja podpisov) in se prikazala kot žrtev vseh »usmerjenih« medijev, tako Odlazkovih kot tistih iz »nabora« SDS.

No, morda se je »glas ljudstva« čutil tudi opogumljen zaradi razsodbe, da je bila prejšnja direktorica Natalija Gorščak nezakonito razreščena (in to lahko pomeni, da se bo morda v kratkem vrnila na to funkcijo), a ob tem nekateri opozarjajo na učinke pritiska na Logarja, da bi s tem postal bolj mlačen (Žnidaršičeva je dobesedno izsilila njegov odgovor, da se ograjuje od tvitov njegovih strankarskih kolegov, in dodala podvprašanje, zakaj sploh še vztraja v SDS?), posledično bi s tem več volivcev pomladne strani ostalo doma in tako omogočilo zmago NPM že v prvem krogu. Njena vloga žrtve, ki je bila morda že vnaprej dogovorjena, namreč kaže prav takšen scenarij in v prihodnjih tednih bo moral Logar računati na še hujše pasti.

In navsezadnje: včerajšnja oddaja Tarča je bila živ dokaz, da je domnevno »politkomisarstvo« Uroša Urbanije na nacionalni televiziji mit, ki ga seveda ves čas ponavljajo nosilci tranzicijske levice po Goebbelsovem pravilu: stokrat ponovite laž in ljudje bodo to sprejeli kot resnico. Če namreč »svete krave« Tarče ostajajo še vedno nedotaknjene, je to samo pokazatelj, da tranzicijska levica v tem primeru izvaja preventivno vojno z »napihovanjem papirnatih levov« – seveda s ciljem, da ne bi prišlo do potrebnih sprememb na RTVS in bi dosedanja kadrovska selekcija, kjer se je lahko skozi sito izmuznil le redkokateri »ne-naš« novinar, obstala tudi v prihodnje.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine