6.1 C
Ljubljana
torek, 5 novembra, 2024

Nov nadzornik v Luki Koper zloglasni Mirko Bandelj – toliko so njegove rabote stale državo

Piše: Gal Kovač (Nova24TV)

Vlada Roberta Goloba nadaljuje s svojo čistko države. Tokrat so zamenjali nadzornike Luke Koper. Iz nadzornega sveta so odstranili Francija Matoza, Nevenko Črešnar Pergar, Andreja Koprivca in Božidarja Godnjavca. Nadomestili so jih Borut Škabar, Barbara Nose, Jožef Petrovič, Boštjan Rader in Mirko Bandelj – zanimiv je predvsem slednji. Nekdanji generalni sekretar Drnovškove vlade, notranji minister, Slovencem pa je ostal v spominu kot avtor znanih prometnih nalepk. Vse, kar je nalepka počela, je dokazovala registriranost vozila, z njo pa se je kasneje razvila neverjetna afera.

“Falcon ni bila njegova odločitev, ampak Drnovškova. Po moje ne slaba, saj država tako letalo potrebuje in zasluži. Je pa on avtor tistih famoznih avtoregistracijskih nalepk, ki so jih dali v delo LDS kompanjonom. Milijone EUR je morala država plačati zato, da smo se znebili te norosti,” se je na imenovanje odzval Aleš Hojs kot komentar na izjavo nekega drugega spletnega uporabnika, ki je Mirku Bandlju pripisal “zasluge” za nakup vladnega letala. Bandelj je bil ob uvedbi nalepk notranji minister, “avtorstvo” nalepk pa kljub temu zanika.

Registracijske nalepke so se na slovenskih avtomobilih pojavile leta 2001. Uzakonila so se tri leta prej, leta 1998. Vse, kar so nalepke počele, je bilo, da so dokazovale registriranost vozila. Vse to ob tem, da so bili vozniki primorani še hkrati obdržati prometno dovoljenje. Uvedba nalepke je sprožila številne kritične odzive, med drugim, zakaj je bila sploh potrebna, ko pa je do tistega trenutka povsem identično nalogo opravljalo in ga še opravlja prometno dovoljenje. Da je mera polna, se je maja leta 2001 sestal vladni odbor za državno ureditev in javne zadeve. Na sestanku je nastal zapisnik, na katerem je jasno vidna opomba, da je Bandljev “predlog vprašljiv”, je poročalo delo.

Nalepke je nato kmalu po prevzemu oblasti odstranila prva Janševa vlada. Tako je za Delo komentiral tedanji državni sekretar (kasneje pa minister) z ministrstva za obrambo Vinko Gorenak: “Pregledali smo direktive EU in nobena ne zahteva tovrstnih nalepk. Uvesti nameravamo star sistem prometnih dovoljenj, nalepko pa bomo ukinili, ker je nepotrebna in predstavlja samo dodatno oviro in strošek za državljane.”

Brezsramna korupcija?

Zaradi same nepotrebnosti nalepk so se kmalu tudi pojavile obtožbe o korupciji. Odvilo se je tako – eden od Bandljevih naslednikov na funkciji notranjega ministra je bil Rado Bohinc. Slednji je predlagal odlok, ki je vnašal nalepko (pozor, javno nalepko, ki so jo morali imeti vsa registrirana vozila) med zaupne dokumente, to dejanje pa mu je omogočalo, da za tiskarja nalepk izbere družbo brez javnega razpisa. Izbrani sta bili družbi Mirage in Cetis, ki sta po poročanju medijev začeli izdelovati nalepke le štiri dni po podpisu pogodbe. Obe družbi naj bi v razvoj nalepke vložili približno 10 milijonov evrov. Osnovna logika diktira, da nobena družba ne vloži tako visokih sredstev v razvoj projekta, za katerega ni prepričana, da ga bo dobila. Izvajalca sta seveda zanikala kakršnekoli obtožbe o korupciji.

Tukaj se zgodba ne zaključi. Z družbo Mirage je bil neposredno povezan prav Bandelj. Mirage je začel prve pomembnejše posle z državo sklepati leta 1998, ko je z notranjim ministrom Bandljem podpisal pogodbo o tisku osebnih izkaznic, nato pa je leta 2000 z naslednjim notranjim ministrom, sedaj že pokojnim Borutom Šukljetom, sklenil pogodbo za tisk potnih listov. Neverjetno, a resnično, tedaj je bil odvetnik družbe Mirage prav Bandelj, ki je bil le nekaj dni nazaj še notranji minister. Kot je poročalo Delo, pa je bil od konca 90. let v družbi Mirage zaposlen še Miloš Šuštar, generalni sekretar notranjega ministrstva, ko je tam ministroval Bandelj. Isti medij je nato tudi poročal o neverjetni oholosti, s katero je Bandelj komentiral okoliščine afere. Ko so ga vprašali, ali je kot zastopnik družbe Mirage urejal posle na notranjem ministrstvu, je odgovoril: “Ne vem, koga sem klical, in o tem vam nimam kaj povedati. Tudi če bi bilo res, da sem koga klical, ni nobenega razloga, da bi govoril o mojih strankah, če bi to bile moje stranke.”

Drag epilog za davkoplačevalce
Nepotrebne in s hudimi obtožbami o korupciji povezane nalepke je, kot smo že zapisali, odpravila prva Janševa vlada. Dragotin Mate je kot minister od pogodbe odstopil, kar pa družbi Mirage in spremljajoči kompaniji ni bilo povšeči. Nalepke se sicer niso nikoli več vrnile, zaradi odpovedi pa so bili davkoplačevalci Mirageu primorani plačati 8,3 milijona evrov.

Najslabše, kar premore tranzicijska Slovenija
Vse bolj jasno se kaže, da se z vlado Roberta Goloba na najvišje položaje v družbi vračajo ljudje, ki so simbolizirali tisto najslabše, kar je premogla tranzicijska Slovenija pod vodstvom Janeza Drnovška in njegove rajnke LDS. Kot vedo sami povedati njeni nekdanji člani, je stranka propadla zaradi oblastne samopašnosti in korupcije, ki je prišla z dolgotrajno vladavino levo liberalne klike. Ta se je kasneje iz vsakokratnih propadov vnovič preporodila z novim imenom in se z neverjetno podporo medijev zavihtela na oblast. Zadnja v tej neslavni tradiciji, ki je nasledila ZARES, Pozitivno Slovenijo (iz katere je izšla tudi Alenka Bratušek), SMC, Listo Marjana Šarca, je Gibanje Svoboda in njen predsednik Golob. Tudi sam je bil najprej član LDS (v letih 1999–2000 državni sekretar na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti), nato podpredsednik Pozitivne Slovenije, kasneje pa še podpredsednik stranke Zavezništvo Alenke Bratušek.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine