-1 C
Ljubljana
nedelja, 7 marca, 2021

Nevladne organizacije zavajajo: V resnici se jih bo zaščitilo pred vsakokratno politiko, saj jim bodo denar dodelili ljudje!

Vsem tem organizacijam se bo dalo dvakrat več denarja, hkrati pa se jih še zaščiti pred vsakokratno politiko, saj jim bodo denar dodelili ljudje in ne politika,” je zapisal Uroš Urbanija, direktor Ukoma, potem, ko so se iz strani Krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij CNVOS usule kritike na račun sedmega protikoronskega paketa. Do tega je prišlo čeprav bomo lahko vsi en odstotek svoje dohodnine oziroma dvakrat več kot doslej namenili nevladnim organizacijam in o tem bomo neposredno odločali davkoplačevalci namesto strokovnih komisij. “NVO-ji bodo tako lahko zbrali dvakrat več sredstev kot do sedaj, seveda pa se bodo morali za to malo potruditi in davkoplačevalce prepričati, da jim en odstotek dohodnine namenijo,” je pojasnil nekdanji  gospodarski minister dr. Matej Lahovnik.

 

Vlada je v soboto sprejela predlog sedmega protikoronskega zakona (PKP-7), ki ob dodatni pomoči za gospodarstvo vnovič prinaša enkratni krizni dodatek najbolj ranljivim skupinam prebivalstva – upokojencem, študentom, zaposlenim z najnižjimi plačami. Vrednost tokratnih ukrepov je 550 milijonov evrov, je povedal finančni minister Andrej Šircelj. A več medijev je v ogorčenem tonu poročalo, da iz krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij (CNVOS) opozarjajo, da je vlada v tokratni protikoronski paket “podtaknila” še ukinitev Sklada za nevladne organizacije.

V Sloveniji imamo 27.994 nevladnih organizacij

“Dohodninske donacije so sicer dvignili za pol odstotka, a brez sklada za NVO bodo številne organizacije in zavodi ostali brez vseh sredstev,” je zapisal portal 24ur.com. Rešitev je sicer povsem logična, saj je težko razumeti, da bi bile nevladne organizacije lahko nevladne, če jih financira vlada in to pod svojimi pogoji oziroma pod pogoji “strokovne” komisije. Nevladne organizacije sedaj opozarjajo na to, da bodo del dohodnine prejemale le “popularne” organizacije, številne pa bodo ostale brez. A to zgolj odkrije še eno težavo, in sicer to, da imamo v Sloveniji 27.994 nevladnih organizacij – saj se ta “posel” seveda splača, če te financira država. Tako se je v zadnjih letih število NVO-jev povečevalo za okoli petsto na leto.

Urbanija Škoberneta opozoril, da širi lažne novice

Jan Škoberne, nekdanji poslanec SD je tvitnil, da si ne predstavlja demokratične družbe brez nevladnih organizacij. “Teptanje in onemogočanje delovanja civilne družbe je temelj vsake učinkovite diktature,” je komentiral potezo aktualne vlade. A ga je direktor Ukoma, Uroš Urbanija, hitro opozoril, da širi lažne novice, ker očitno niti ni prebral zakona. Tudi mnogi drugi pa so bili mnenja, da je ravno to, da sami odločamo, kam bo šel denar, najbolj demokratično. “Jaz si čisto komot predstavljam demokratično družbo brez nevladnih organizacij, ki zlorabljajo sistem zgolj za cuzanje denarja,” je Škobernetu odgovoril eden izmed uporabnikov družabnega omrežja.

Za boljše predstavo, koliko denarja se steka v nevladne organizacije, si lahko ogledamo CNVOS bazo podatkov, na primer podatke o javnem financiranju nevladnih organizacij v letu 2018. Iz analiz je razvidno, da se je obseg javnega financiranja v petnajstih letih podvojil. Leta 2003 so tako nevladne organizacije prejele 166,76 milijona evrov javnih sredstev, lani pa kar 333,15 milijona evrov. Od tega so nevladne organizacije 311,41 milijonov evrov prejele od neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (ministrstva, občine, javne agencije in zavodi), 21,74 milijonov evrov pa s strani Fundacije za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij (FIHO) in Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO).

Direktor CNVOS Goran Forbici (Foto: Nebojsa Tejic/STA)

Nevladne organizacije so od ministrstev skupno prejele 99,91 milijona evrov, kar je v primerjavi z letom 2003 153,16 odstotkov več. Največ sredstev je v letu 2018 nevladnim organizacijam namenilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, in sicer kar 41,71 odstotka vseh sredstev, ki so jih nevladne organizacije pridobile od ministrstev. Med občinami pa je bila na prvem mestu Mestna občina Ljubljana s 17,86 milijona evrov. V skupnem seštevku so torej v letu 2018 občine nevladnim organizacijam namenile nekaj več kot 115 milijonov evrov oz. 84,36 odstotka več kot v letu 2003.

Po drugi strani pa CNVOS opozarja na primere kot je recimo Zavod Karitas Samarijan, ki je lani za obdobje treh let iz sklada prejel 200 tisoč evrov za razvoj nove storitve posebnih stanovanjskih skupnosti za zdravljene alkoholike. “Gre za mednarodno preizkušeno in izredno učinkovito rešitev pri spopadanju z odvisnostjo,” so navedli in dodali, da ta zavod lani z donacijami dohodnine ni prejel ničesar, zato tudi po dvakratnem zvišanju ne bo prejel ničesar. Podobno je Območno združenje Rdečega križa Ljubljana iz dohodninskih donacij lani prejelo sedem tisoč evrov. S povišanjem odstotka dohodnine bi torej združenje prejelo okoli 14 tisoč evrov, kar je seveda neprimerljivo s 150 tisoč evri letno, kar so dobili iz sklada.

Prav gotovo lahko pride do nepravičnosti pri porazdelitvi donacij – tako se lahko zgodi, da organizacija, ki dejansko dela v korist določene skupine ljudi, ne dobi praktično nič, organizacija, ki dela predvsem sebi v dobro, a se zna dobro reklamirati, pa zato dobi precej. Vendar pa je to predvsem posledica leta in leta razmetavanja državnega denarja v te namene, kar je pripeljalo do nepreglednega števila organizacij. In v tem kupu organizacij ni nič čudnega, če se kakšno društvo povsem spregleda, ne glede na to, kako koristno dejavnost v resnici opravlja. Morda pa bo v tem času število nevladnih organizacij postalo tudi bolj pregledno.

Sara Bertoncelj

Zadnje novice

Sorodne vsebine