10.4 C
Ljubljana
sreda, 28 septembra, 2022

(VIDEO) Pogovorni večer z Gašperjem Blažičem na Dvoru pri Žužemberku: »Ljudje vidijo razliko. Treba bo le še priti na volitve«

Piše: M. Bo.

Danes je v večnamenski dvorani na Dvoru pri Žužemberku potekala predstavitev knjige »Po Marijinih stopinjah«, ki jo je napisal teolog, novinar, urednik in publicist Gašper Blažič. Pogovor v okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje Založbe Nova Obzorja, ki se je dotikal tudi drugih tem, je vodil namestnik glavnega in odgovornega urednika Demokracije in TV-voditelj Metod Berlec.

Gašper Blažič se je že v času študija angažiral kot novinar revije Demokracija in nato tudi njene spletne strani, članke pa je pisal tudi za nekatere druge publikacije, precej let je bil tudi redni komentator portala Časnik.si. Je soavtor knjige »Stavka, ki je iztirila rdeči režim« in avtor knjige »Slovenija, vstan’!«. Zdaj je tudi urednik deska spletne strani Demokracija.si ter urednik portalov Blagovest.si in Molitev.si.

V knjižici »Po Marijinih stopinjah« je v obliki šmarničnega branja (31 kratkih poglavjih) orisal življenjsko pot Marije, Božje Matere, kot jo poznamo iz Svetega pisma, izročila, skrivnosti rožnega venca in postaj križevega pota. Ni ona tista, ki predstavlja cilj, pač pa nas vabi k Jezusu. Knjižica bralca vabi v oseben odnos z Bogom in aktivno razmišljanje, za branje je primerna prav vsak dan v letu.

O stavki strojevodij

Zbrane v večnamenski dvorani na Dvoru je na začetku pogovornega večera pozdravil tudi župan Žužemberka Jože Papež, ki je spregovoril o uspehih občine ter pozval na volitve, ki bodo 24. aprila. Metod Berlec pa je z Gašperjem Blažičem najprej spregovoril o knjigi »Stavka, ki je iztirila rdeči režim«, ki opisuje dogajanje v zvezi s t. i. stavko strojevodij iz leta 1988. Blažič je povedal, da ga je tematika pritegnila po pogovorih s Slavkom Kmetičem, ki ga že dolgo pozna (Kmetič je tudi soavtor knjige), k pisanju pa ga je spodbudilo Türkovo odlikovanje Tomaža Ertla in dejstvo, da o tej stavki – v nasprotju z litostrojsko – ni bilo skorajda nič napisanega. Stavke strojnega osebja ni mogoče ločiti od preostalega dogajanja v tistem času, povezana pa je bila s strahotno inflacijo, ki je strojevodjem plače oklestila na približno 200 nemških mark; v 60-ih letih prejšnjega stoletja so znašale okoli 1.000 mark, je povedal Blažič. Poudaril je, da je bila to prva vnaprej napovedana stavka v Jugoslaviji in da je iz nje izšel tudi prvi neodvisni sindikat. Strojevodje so imeli tudi velik vpliv na odpoved mitinga resnice.

O kolumnah in aktualnem dogajanju

Knjiga »Slovenija, vstan’!« je nastala v času prejšnje, Šarčeve vlade, ko je Blažič imel občutek, da smo Slovenci nekako zaprti vase in ne prepoznamo znamenj sodobnega časa. S kolumnami je želel sporočiti, da je treba izstopiti iz mlakuže ‘vsegliharstva’. Pač, nismo »vsi isti«, kot se rado reče. Še vedno smo v fazi, ko nasledniki prejšnjega režima in pomladne stranke niso v enakopravnem položaju, zato je treba iti na volitve.

O Robertu Golobu pa meni, da »ni nov obraz in da retorično ni posebej spreten« ter da po vsej verjetnosti ne bo zelo uspešen. In kako ocenjuje možnosti desne sredine, da obdrži oblast, je zanimalo Berleca. »Teoretično so stranke na oblasti v privilegiranem položaju, ker imajo nekaj pokazati. Na drugi strani opozicija mora ljudi prepričevati, kako je vse narobe. Mislim, da ljudje vidijo kvalitativno razliko,« je dejal Blažič in opozoril, da je sedanja vlada dosegla velike premike in finančne tokove usmerila direktno do ljudi. »Tudi Počivalšek je opazil, da se je zdaj dalo veliko več narediti. In tudi ljudje to vidijo. Treba bo le še priti na volitve in to potrditi.«

O šmarničnih premišljevanjih

S knjižico »Po Marijinih stopinjah« je avtor želel čimbolj preprosto pokazati, »zakaj kristjani v vključujemo v čaščenje tudi Marijo, Jezusovo mater«. »Če gremo po Marijinih stopinjah, gremo v bistvu proti Jezusu,« je dejal Blažič, ki verjame v moč molitve. Ta je še toliko bolj pomembna v današnjem zelo sekulariziranem času. Pandemija covida-19 je sekularizacijo še pospešila, cerkve so na žalost bolj prazne, ugotavlja.

Sicer pa sta se Berlec in Blažič pogovarjala tudi o sinodi, ki se je začela oktobra lani ter o današnjem položaju Rimskokatoliške cerkve.

Pogovor si lahko ogledate na spodnji povezavi:

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine