Piše: M. Bo.
Danes se je v kulturni dvorani Občine Videm odvil pogovorni večer s predstavitvijo knjige »Vzporedni mehanizem globoke države«. Voditelj večera, glavni in odgovorni urednik Demokracije Jože Biščak, je poleg avtorja te knjižne uspešnice, ekonomista Rada Pezdirja, gostil tudi Suzano Lep Šimenko, ekonomistko in poslanko SDS.
Gre za dogodek v okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje Založbe Nova obzorja, na kateri ta v različnih slovenskih krajih prireja pogovore z avtorji knjig, ki jih je nedavno izdala.
Neutemeljeni očitki vladi
Pogovorni večer se je začel s krajšim pogovorom v zvezi z vojno v Ukrajini in očitki, da jo slovenska vlada izkorišča za predvolilni boj in na njen račun poskuša pridobivati politične točke. Tudi danes, ko so v parlamentu obravnavali (in podprli) deklaracijo o razmerah v Ukrajini, s katero obsojamo rusko agresijo na to državo, je Alenka Bratušek na dolgo polemizirala, kar se je Suzani Lep Šimenko zdelo popolnoma neprimerno. Sama ocenjuje, da se je Slovenija odzvala primerno in pravilno, kakor tudi druge evropske države. Tudi očitki vladi, da naj bi delila begunce na prave in neprave, so po njenem neutemeljeni, saj sama na lastne oči videva, da južno mejo prehajajo pretežno mladi moški, iz Ukrajine pa prihajajo ženske z otroki.
Prej Udbovci, potem uspešni podjetniki
Zatem je pogovor stekel o knjigi »Vzporedni mehanizem globoke države«. Rado Pezdir je pojasnil razliko med obveščevalnimi službami v totalitarnih režimih in demokratičnih državah; ta je velika, saj je obveščevalna služba danes podrejena izvršilni oblasti in nadzorovana s strani komisije, v kateri je pretežno opozicija, medtem ko je bila v prejšnji totalitaristični državi stranki SDV podrejena ožjemu vodstvu takrat edine politične stranke. Ali kot je dejal Pezdir: »Bila je prolongirana histerija partije.«
Lista nagrajencev GZS s konca 80-ih oziroma začetka 90-ih let kaže cel kup direktorjev, ki so bili prej v SDV, je ponazoril Pezdir in naštel nekaj imen. Omenil je tudi Ivana Pušnika, »ki danes živi kot oligarh v Švici«. »Noro, da so Udbovci postali tako vplivni podjetniki in politiki,« se še vedno čudi Pezdir. Lep Šimenko je ob tem dejala, da je že kot otrok od staršev in starih staršev slišala zgodbe o raznih omrežjih in ljudeh, ki so se morali skrivati … »Takrat si to težko predstavljaš. Z vstopom v politiko pa mi je hitro postalo jasno, da neki mehanizmi dejansko obstajajo.«
Morda pa smo se le kaj naučili?
Vzporedni mehanizem, ki ga je v knjigi dokumentirano predstavil Pezdir, je zdaj že kar dobro poznan: Udba je po naročilu partije poskrbela za to, da je ukradeni družbeni denar odtekal v tujino, po osamosvojitvi pa se je začel vračati, in sicer predvsem na medicinsko, medijsko in bančno področje, pri čemer je šlo za ohranjanje in jačanje centrov moči. Eden od ključnih ljudi, ki so to omogočili, je bil Milan Kučan, zadnji predsednik Zveze komunistov Slovenije, je dejal Pezdir. Raziskal je tezo, ki se pojavlja – da naj bi namreč s to vzporedno ‘ekonomijo’ pripravljali Slovenijo na osamosvojitev –, in ni našel niti enega dokaza za to. Delali so za lastne žepe.
Dejstvo pa je, da je vzporedni mehanizem pripeljal do 5-milijardne bančne luknje, ki smo jo plačali vsi davkoplačevalci. »Kaj vse bi lahko s tem denarjem naredili, kako daleč bi lahko Slovenija bila, če ne bi bilo te kraje,« obžaluje Lep Šimenko, ki pa vidi velik napredek v času te vlade, zlasti v smislu decentralizacije, po vsej državi se izvajajo investicije. Med drugim se ji zdi zelo pomembno, da je vlada sprejela tudi program za obmejna območja, saj ljudje morajo živeti po vsej državi, ne le v urbanih središčih. »Pomembno je, da ta vlada dobi še en mandat, da se vsi ti projekti nadaljujejo,« je prepričana.
Posnetek pogovora si lahko ogledate spodaj:
