Zapis pravice do pitne vode v ustavo je predstavljal enega pomembnejših programskih ciljev Cerarjeve SMC, in to kljub zavedanju, da zaradi vpisa v ustavo državljani ne bomo deležni nič več zdrave pitne vode. V ozadju je šlo za prepoved zasebne iniciative pri trženju vode. Če pa so levičarji s pomočjo medijev napihnili, kako je zapis pravice do pitne vode v ustavi pomemben, bi bilo pričakovati, da to vsaj sami spoštujejo. Da je eno teorija, drugo pa praksa, dokazuje ljubljanski župan Zoran Janković, ki nad vodovarstvenim zajetjem Kleče gradi kanalizacijski vod do centralne čistilne naprave in s tem ogroža dobavo pitne vode več kot 300.000 Ljubljančankam in Ljubljančanom.
V Državnem zboru RS so novembra 2016 izglasovali dopolnitev Ustave RS s členom 70. a, ki se glasi: “Vsakdo ima pravico do pitne vode. Vodni viri so javno dobro v upravljanju države. Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago. Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.”
Na dopolnitev ustave se Janković grobo požvižga, saj drugače Mestna občina Ljubljana (MOL) nad vodovarstvenim zajetjem Kleče ne bi gradila kanalizacijskega voda do centralne čistilne naprave. Glede realizacije projekta civilne iniciative in nevladna okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG) izpostavljajo, da prihaja do posega v lastniške pravice lastnikov zemljišč, pojavljajo se nepravilnosti v obliki puščanja sistema in posedanja terena, nepopolno pa je tudi gradbeno dovoljenje. Iz obširne analize AAG je med drugim razvidno: “Grožnja onesnaževanja vodonosnika iz kanala C0 je objektivno prisotna. Poškodbe kanala C0 in iztekanje nevarnih odpadnih voda v vodonosnik bi oslabilo njegovo funkcijo prečiščevanja vode iz reke Save. Ljubljana bi lahko izgubila ta nenadomestljivi vodni vir in ostala brez pitne vode. Ob tem se moramo zavedati, da vodonosnik zagotavlja več kot 300.000 prebivalcem Ljubljane 90 odstotkov dnevnih potreb po pitni vodi, zato je eksistencialnega pomena za to regijo.”
Javni interesi očitno poteptani
Če se človek vpraša, kako je torej mogoče, da je do začetka takšne gradnje sploh prišlo, je odgovor na dlani. V prvotnem gradbenem dovoljenju, ki je bilo izdano pred petimi leti, je bilo zapisano, da naj bi šlo za nezahteven objekt, zaradi česar ni prišlo do izvedbe presoje vplivov na okolje. Čeprav je v drugem gradbenem dovoljenju zapisano, da gre za zahteven projekt, pa do spremembe pogojev ni prišlo. Ob tem je AGG podala oceno, da je Jankovićeva mestna občina zavajala v vlogi za EU-sredstva, saj je ob tem zamolčala potresno izpostavljenost območja, kar kaže na to, da so komercialni in pridobitni interesi prevladali nad javnim interesom varovanja vodnega vira in vode.
Poslanska skupina SDS je na predsednika odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na predsednika odbora za infrastrukturo, okolje in prostor naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali gradnjo kanalizacijskega kanala C0 preko ljubljanskega vodonosnika.
Glede na to, da so bili levičarji zelo glasni glede nujnosti vpisa pravice do pitne vode v ustavo, je težko razumeti, zakaj se Janković ne zmeni za opozorila okoljevarstvenikov, da potresno aktivna geološka prelomnica le sto metrov pod površjem razpolavlja vodonosnik od Broda do Ježice ter da sunkovita nihanja podtalnice v vodonosniku sprožajo močne geohidrološke sile, kar bo predstavljalo trajno grožnjo za poškodbe kanalizacijskih cevi. Spregledati pa ni mogoče niti ocen, da predvidena izvedba ne omogoča popolne neprepustnosti kanala za fekalije in je pitna voda bakteriološko hudo ogrožena, saj ni vododržne plasti, ki bi pod kanalom ležečo podtalnico varovala pred izlivi oziroma onesnaževanji. Zaradi vsega navedenega bi Ljubljana lahko trajno ostala brez glavnega vira pitne vode, sam projekt pa prinaša tudi visoko ranljivost za teroristične grožnje.
Janković je kmalu po nastopu četrtega zaporednega županskega mandata Ljubljančanom izstavil zabeljen račun, saj je med drugim poskrbel za podražitev grobnin, parkirnin in vozovnic Ljubljanskega potniškega prometa, s čimer je v praksi pokazal, kako bo uresničeval predvolilni slogan “Zoran Janković dela”. Žalostno pa je, da gre Janković s svojim “delom” tako daleč, da na kocko postavlja življenje Ljubljančank in Ljubljančanov. Samo upamo lahko, da zaradi ignorance župana ne bo prišlo do najhujšega. Bo le prevladal razum ali pa se bodo vsi, tudi na račun življenj, klanjali željam ljubljanskega šerifa?
H. M./Nova24TV
