-2.4 C
Ljubljana
ponedeljek, 6 februarja, 2023

Nekdanja dekanja fakultete za socialno delo pravnomočno obsojena zaradi nezakonitega izplačevanja dodatkov

Piše: C. R.

Višje sodišče je potrdilo sodbo, s katero je ljubljansko okrožno sodišče nekdanjo dekanjo fakultete za socialno delo Gabi Čačinovič Vogrinčič v aferi dodatkov za stalno pripravljenost obsodilo na pogojno kazen šest mesecev zapora ter 2000 evrov stranske denarne kazni. Njen zagovornik je zoper pravnomočno sodbo napovedal pritožbo na vrhovno sodišče.

Z obsodbo nekdanje dekanje ljubljanske fakultete za socialno delo in častne meščanke Ljubljane Gabi Čačinovič Vogrinčič je Specializiranemu državnemu tožilstvu (SDT) uspelo končati prvega od sedmih primerov, v katerih je vložilo obtožnice zoper predstavnike različnih fakultet v zadevi dodatkov za stalno pripravljenost.

Sodba je že pravnomočna, z njo pa je bila Čačinovič Vogrinčičeva spoznana za krivo storitve zlorabe uradnega položaja, ker ni odpravila nezakonitega izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost, čeprav je vedela, da so bili sklepi o stalni pripravljenosti in posledično tudi izplačevanje omenjenega dodatka nezakoniti. Ljubljansko okrožno sodišče jo je obsodilo na pogojno kazen šest mesec zapora in preizkusno dobo dveh let, v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe pa mora plačati stransko kazen sto dnevnih zneskov v skupni višini 2000 evrov.

Zagovornik Čačinovič Vogrinčičeve Lev Jager je danes za STA napovedal, da bo zoper odločitev višjega sodišča vložil zahtevo sodno varstvo na vrhovno sodišče. Glede sodbe, v kateri je bila Čačinovič Vogrinčičeva spoznana za krivo, pa je poudaril, da se lahko očitano kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja stori le z uradnim naklepom. “To pomeni, da bi morala Čačinovič Vogrinčičeva vedeti, da so bili dodatki za stalno pripravljenost nezakoniti in ga zavestno, hote izplačevati,” je poudaril.

V aferi izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost sta za zatožno klop poleg Čačinovič Vogrinčičeve stopila še nekdanja dekan in prodekanja fakultete za socialno delo Bogdan Lešnik in Bojana Mesec. Mesčevi je tožilstvo očitalo, da je leta 2009 kot prodekanja izdala sklep, s katerim je tedanjemu dekanu Lešniku dodelila neupravičen dodatek k plači. Lešnik je v letih od 2009 do 2011 na ta račun prejel dodatnih 4271 evrov.

Tudi Lešnik je po navedbah tožilstva izdal sklepe o dodatku za stalno pripravljenost, in sicer v obdobju od leta 2009 do leta 2011 za tajnico fakultete v višini 3415 evrov in za računovodkinjo v višini 2928 evrov. Pred odhodom s položaja dekana je dodatek uredil tudi svoji naslednici Čačinovič Vogrinčičevi, ki ji je bil v letih 2011 in 2012 izplačan v znesku 2396 evrov. Čačinovič Vogrinčičeva po tistem, ko je zasedla mesto dekanje, ni preklicala sklepov o dodatkih, čeprav je vedela, da so nezakoniti. Po informacijah STA naj bi sojenje zoper Meščevo sicer zastaralo.

“Gre za prvo pravnomočno vsebinsko odločitev zaradi nezakonitega izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost na Univerzi v Ljubljani. Sodba je pomembna z vidika, da je s tem sodišče pravnomočno potrdilo očitke tožilstva v obtožnici, da gre v konkretnem primeru za kaznivo dejanje, ki je bilo očitano. Prav tako se je s tem tudi pritožbeno sodišče opredelilo do argumentov, ki so bili predstavljeni tako s strani tožilstva kot tudi obrambe in gre za relevantno sodno prakso za podobne primere,” so na vprašanje STA danes odgovorili na SDT.

V torkovem sporočilu za javnost so na SDT sicer zapisali, da je sodišče trem prejemnicam naložilo tudi vrnitev protipravne premoženjske koristi. Skupna protipravna korist vseh treh je znašala dobrih 6000 evrov.

Spomnili so, da je specializirano tožilstvo v zadevah glede nezakonitega izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost na fakultetah po opravljenih sodnih preiskavah vložilo sedem obtožnic zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja po tretjem odstavku 257. člena kazenskega zakonika. V letih 2021 in 2022 so bile na podlagi teh obtožnic na prvi stopnji tri osebe obsojene za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja po tretjem odstavku 257. člena kazenskega zakonika. Dve od teh zadev še nista pravnomočni, saj so bile zoper sodbi vložene pritožbe, o katerih višje sodišče še ni odločilo. Na podlagi petih obtožnic sojenje na prvi stopnji še poteka, glede nekaj oseb je kazenski pregon zastaral in je postopek že končan, so še pojasnili.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine