Piše: Borut Pogačnik
V zadnjih dneh, ko nam država ponuja cepljenje, in nam ga omogoča skorajda pred domačimi vrati, je nepojmljivo, da se še toliko ljudi noče cepiti. Ta fenomen ima svojo podstat v treh različnih, popolnoma zgrešenih stališčih.
Večina takšnih misli, da prav oni ne bodo žrtev covida-19, ker da so tako trdni in imajo zdrav življenjski slog. Ta trditev je popolnoma izrojena, saj vemo, da se nam hitro približuje tako imenovani indijski sev, ki se že močno širi v sosednji Italiji in v Veliki Britaniji. Tudi pri nas imamo skoraj 20 primerov te okužbe. To kaže na možnost, da bomo jeseni doživeli ponovno zaprtje države in vsega, kar še sodi zraven, kot smo izkusili v preteklem letu in pol.
Zdi se mi, da so skoraj vsa sredstva javnega obveščanja popolnoma zgrešila, ker ne objavljajo reportaž oziroma poročila iz bolnišnic, kjer se na intenzivnih oddelkih bolniki v strahotnih bolečinah bojujejo za svoje življenje. Vsi, ki smo to videli od blizu, vemo, da uporaba umetnih pljuč in negibno ležanje, povzročita največji stres, ki je na meji psihoze. Naša sredstva javnega obveščanja pa objavljajo samo posnetke s cepljenj, ki bolj odvračajo kot privlačijo.
Zagovorniki teorij zarote, ki so zadnjič celo vdrli na eno od cepilnih mest, so zvečine poborniki idej, da gre za svetovno zaroto, ki da jo izvajajo različne okultne organizacije z namenom kontrolinga vsega človeštva. Nekateri, podobno kot je to v knjigi Jana Van Helsinga Roke proč od te knjige, želijo prikrito obdolžiti tudi različne organizacije in društva-zlasti prostozidarske lože, Jude in še kup drugih ezoteričnih organizacij, pri čemer se opirajo na različne dogodke iz bližnje in daljne preteklosti, kot so: lažni pristanek na Luni, umišljeni 11. september ter podobne izmišljije.
Tem in takim bi bilo dobro povedati, da se je prav v domovini Judov, to je v Izraelu, cepila večina prebivalstva in bi bili verjetno oni prvi, ki bi to zavrnili, če bi res bilo kaj od teorije zarote.
Veliko dvomljivcev meni, da bi moralo preteči celo 10 ali več let, da bi se videlo, če cepiva nimajo kakšnih stranskih učinkov? Ko se je v Evropi širila epidemija črnih koz, so prav na dvoru ruske cesarice Katarine Velike, enostavno prenašali klice z okuženih oseb na neokužene s tem, da so zdravim zarezali manjšo ranico, kamor so te klice potem tudi umestili in tako dosegli izjemno »precepljenost«. Enako je bilo tudi v Angliji in v Turčiji. Če ne bi na začetku 60-ih iznašli Salkovo cepivo proti otroški paralizi, bi danes imeli na milijone otrok s to hudo invalidnostjo. Tudi takrat ni bilo časa, da bi se čakalo 10 let, da bi videli, ali cepivo deluje. Z vidika globinske psihologije gre enostavno za
odpor, ki ga poznamo v vsakem psihoterapevtskem procesu, ko se pacient neosnovano boji nekega tujka, ki da bo povzročil v njegovem telesu razpad le tega. Gre za omejenost takoimenovanega slabega Jaza, ki generalizira vsa takšna dejanja, ki posegajo na področje Ega, kot sovražna in naperjen k njegovemu uničenju.
Vse našteto bi bilo potrebno uporabiti pri ozaveščanju prebivalstva o nujnosti cepljenja ter s tem obstoja našega naroda ter tudi človeštva v smislu moralnega imperativa, kot ga je pred tremi stoletji nakazal Immanuel Kant.