Piše: C.R., STA
Tudi ponekod na širšem Celjskem in Koroškem so kritični do morebitne reorganizacije službe nujne medicinske pomoči (NMP), kot je navedena v predlogu delovne skupine ministrstva za zdravje. Korošci iz Mežiške doline so pristojnemu ministru že pisali, a odgovora še niso dobili. Marsikje so kritični tudi do načina sprejemanja tako pomembnih odločitev.
Omenjeno službo v okviru Zdravstvenega doma (ZD) Šentjur izvajajo za 21.000 prebivalcev občin Šentjur in Dobje. “V primeru naše občine gre za območje 222 kvadratnih kilometrov zahtevnega terena. V primeru izgube dežurnega zdravnika bi morali pacienti iz naše občine v času dežurstva, tudi v primeru drugih, manj nujnih stanj, namesto v lokalni zdravstveni dom oditi v oddaljeni urgentni center. To bi pomenilo bistveno poslabšanje dostopnosti do zdravniških storitev in kakovosti oskrbe. Kot posledica ukinitve številnih dežurnih mest pa bi se tudi bistveno povečala gneča, ki že nastaja v urgentnih središčih, podaljšalo bi se tudi čakanje pacientov na obravnavo,” so navedli.
Paciente ZD Šentjur bi po novi ureditvi preusmerjali v Urgentni center Celje. Stališče občine je, da nujna medicinska pomoč ostane po okriljem njihovega zdravstvenega doma, tako kot sedaj. “V prihodnje lokalne skupnosti zahtevamo in pričakujemo zelo jasne odgovore oziroma opredelitev namer glede načrtov reorganizacij nujne medicinske pomoči s strani pristojnega ministrstva in strokovnih služb,” še dodajajo na občini.
Direktorica ZD Žalec Hana Šuster Erjavec kljub vsemu verjame, “da se bodo pri reorganizaciji mreže upoštevale dejanske intervencije” posameznih urgentnih ambulant v zdravstvenih domovih. “Glede na dejstvo, da pri nas beležimo veliko zahtevnih intervencij (denimo 50 oživljanj letos), ne vidimo logične razlage za ukinitev. Ministrstvo razpolaga z vsemi statistikami,” je povedala za STA.
Od pristojnega ministrstva sicer še niso dobili nobene informacije o tem, da bi se dežurne zdravstvene ambulante ukinjale, “ampak le, da strokovna skupina na ministrstvu za zdravje pripravlja reorganizacijo mreže, ki bo prinesla določene spremembe v organizaciji, kar je lahko dobrodošlo”, je dodala.
V ZD Žalec beležijo največ obravnav čez dan med tednom in ob sobotah dopoldne, ponoči in ob nedeljah ambulante nimajo veliko obiskov. “Menimo, da mora stroka oziroma pristojni na ministrstvu za zdravje najprej podati informacijo, kako si predstavljajo novo organizacijo, potem pa je potreben obsežen diskurz vseh vpetih. Če bi se nujna služba ukinila, bi se s tem seveda zmanjšala dostopnost do nujne oskrbe, kar pa zagotovo ni sprejemljivo, zato tega ne pričakujemo in ne podpiramo, v primeru zaprtja pa pričakujemo, da bi ukrepali tudi naši ustanovitelji,” je poudarila direktorica.
Da so odločno proti morebitnim organizacijskim spremembam NMP, so ministru sporočili tudi iz Mežiške doline. Župani občin v dolini so se s predstavniki ZD Ravne na Koroškem in direktorico Zdravstveno reševalnega centra Koroške Marijano Kašnik sestali prejšnji teden. Zavračajo vse predloge, ki bi kakorkoli negativno vplivali na dostopnost občanov do NMP, s čimer so pisno seznanili tudi ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, a doslej odgovora še niso dobili, so danes za STA povedali na Občini Ravne na Koroškem.
“Pri odločitvah, ki bi vodile v kakršnokoli slabšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, nismo pripravljeni sprejemati kompromisov,” so po sestanku sporočili z ravenske občine. Tudi direktor ZD Ravne na Koroškem Stanislav Pušnik je za STA poudaril, da se bodo trudili, da nova organizacija NMP ne bo poslabšala te dejavnosti za Mežiško dolino.
Župani Mežiške doline in predstavniki primarnega zdravstva so ministrstvu med drugim predlagali, da se na Ravnah na Koroškem vzpostavi satelitski urgentni center oz. najmanj obdrži obstoječe stanje mreže dežurnih služb. To ni prvi takšen poziv iz Mežiške doline, kjer živi več kot 26.000 ljudi, podobnega so na državo naslovili že leta 2015 zaradi takratnega predloga pravilnika o službi NMP.
Glede na tokratni predlog delovne skupine ministrstva za zdravje, kjer poudarjajo, da je projekt reorganizacije mreže še v fazi usklajevanja, bi sicer na Koroškem deloval urgentni center v Slovenj Gradcu, ki tam že zdaj deluje, in en satelitski urgentni center v Radljah ob Dravi.
Župani zgornje Gorenjske enotno proti krnitvi NMP in za njeno krepitev
Župani občin zgornje Gorenjske so se danes v Radovljici zbrali na prvi redni koordinaciji po lokalnih volitvah in se enotno zavzeli za ohranitev mreže nujne medicinske pomoči (NMP) oziroma za njeno krepitev z vzpostavitvijo dodatnega satelitskega urgentnega centra in z reševalcem na motorju, ki bi zagotavljal pravočasno pomoč v poletni gneči.
Direktor Zdravstvenega doma (ZD) Radovljica in vodja tamkajšnje NMP Rok Müller, ki je županom predstavil strokovna stališča, je opozoril, da sistem NMP na zgornjem Gorenjskem v sodelovanju z Bledom in Bohinjem dobro deluje. “Seveda so še vedno možnosti dodatnih izboljšav tega sistema, nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi šli korak nazaj,” je izpostavil.
Posebej je poudaril pomen tega, da se v dežurni reševalni ekipi ohrani zdravnika, saj reševalec sam ne more sprejemati pomembnih odločitev o nadaljevanju zdravljenja. ZD Radovljica je lani imel okoli 300 intervencij z zdravnikom na terenu. Dostopni časi so se gibali od štirih pa vse do 40 minut, odvisno od oddaljenosti kraja. Če bi se NMP izvajala z Jesenic, bi bili ti dostopni časi še bistveno daljši.
To bi posebej občutili tudi v Bohinju, za katerega NMP zagotavljajo z Bleda. V poletni turistični sezoni, ko se število ljudi v Bohinju potroji, dodatno težavo predstavljajo prometni zastoji. Tako včasih v Bohinju reševalno vozilo čakajo celo eno uro. Zato predlagajo vzpostavitev reševalca na motorju. Kot je dejal bohinjski župan Jože Sodja, vztrajajo na tem, da se obstoječi sistem NMP ne okrni, temveč celo okrepi. “Če se bo karkoli spreminjalo, se mora spreminjati na boljše, ne na slabše,” je poudaril.
Enako je tudi stališče nove kranjskogorske županje Henrike Zupan. Reorganizacija NMP po osnutku predloga delovne skupine, bi pomenila velik korak nazaj. “Tega ne moremo dopustiti,” je poudarila. Ob tem je dodala, da v Kranjski Gori pričakujejo uresničitev obljube, da dobijo stalno reševalno vozilo. Zavzemajo pa se tudi za to, da se v času sezone vzpostavi dodatna turistična ambulanta, saj je pritisk na obstoječi stalni dve ambulanti zelo velik.
Podporo svojim županskim kolegom je izrazil tudi novi jeseniški župan Peter Bohinec, čeprav se spremembe ne tičejo NMP na območju Jesenic, kjer deluje urgentni center. Kot je povedal Bohinec, bodo župani zgornje Gorenjske na ministrstvo za zdravje poslali enoten dopis z zahtevami, da se mreža NMP ohrani in nadgradi ter prebivalcem regije zagotovi ustrezno kakovostno in časovno dovolj hitro zdravstveno oskrbo.
Župani predlagajo nadgradnjo sistema NMP z dodatnim satelitskim centrom na Bledu, z boljšo mrežo NMP v poletnem času in z reševalcem na motorju, ki bi zagotovil ustrezen dostopni čas v času poletnih prometnih zastojev.
Enotno stališče je podprl tudi žirovniški župan Leopold Pogačar. “Ne predstavljam si, da bi regija, kakršna je zgornja Gorenjska, ki generira velik del slovenskega turizma, ostala brez ustrezne NMP. Ne gre zgolj za prebivalce, ki so seveda v prvem planu, ampak tudi za vse obiskovalce in mislim, da si tega kot država, kaj šele kot regija ne moremo privoščiti,” je poudaril Pogačar in dodal, da bodo zadeve strokovno argumentirali, podkrepili s statistiko in podali tudi konkretne predloge za izboljšanje.
Pogačar verjame, da bodo sedaj, ko je predlog reorganizacije NMP pricurljal v javnost, delovna skupina in minister za zdravje ter njegova ekipa zadevo še enkrat temeljito premislili. Če bi vztrajali pri tem predlogu, pa bi Pogačar kot predstavnik lokalnih interesov zgornje Gorenjske v državnem svetu, sprožil ustrezne postopke.
