Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Slovensko ustavno sodišče je pred mesecem razsodilo, da se lahko istospolni pari odslej poročajo in posvojijo otroka. Trenutno stanje naj bi bilo protiustavno, zato je naložilo državnemu zboru, da ga odpravi. Gre za mnenje, ki je na eni strani razveselilo homoseksualne aktiviste, po drugi strani pa vzbuja hude pomisleke. Argumentacija, s katero je sodišče upravičilo svojo odločitev, ima hude pomanjkljivosti po mnenju dve ustavnih sodnikov, sprejeti odločbi pa sta poteptali trikrat izraženo demokratično voljo slovenskega naroda, ustavno varovane vrednote, mednarodno pravo, predvsem pa, kar je najhuje, pravice otrok. To sta v radijski oddaji na javnem, prvem programu Radio Slovenija, izpostavila poslanec SDS Branko Grims in Tomaž Merše iz Družinske pobude.
Zagovorniki odločitve ustavnega sodišča iz LGBT skupnosti so odločitev pozdravili, rekoč, da je na tak način “ljubezen” dobila isto težo. Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (če bo obveljala novela zakona o vladi tudi minister istega ministrstva, saj bo Luka Mesec nato upravljal s solidarno prihodnostjo), Simon Maljevac pa je skušal argumentirati, da odločitev ustavnega sodišča ne uvaja pravice do posvojitev otrok v istospolne skupnosti, temveč le uvrstitev na seznam, o sami posvojitvi pa bo na koncu odločilo sodišče.
Tomaž Merše, ki prihaja iz Družinske pobude, v kateri se ne strinjajo z odločitvijo ustavnega sodišča. Poudaril je dve odklonilni mnenji tako sodnika Roka Svetliča kot Klemna Jakliča, ki sta pojasnila, da ustavno sodišče ni naredilo ključnega koraka, da bi logično in konsistentno odgovorilo na vprašanje, zakaj natančno naj bi bila izključitev istospolne manjšine iz zakonske zveze in posvojitve otrok diskriminatorna. Po njunem mnenju je na tem področju zazevala argumentativna praznina, hkrati pa si je US vzelo zakonodajno vlogo, ki je nima. Ustava po njunem mnenju na nobeni točki ne narekuje, kako mora biti to področje urejeno. Še več, kot je pojasnil Merše, se je sodišče zapletlo v pravni problem.
Ustavno sodišče prizna: Ne gre za kršenje človekovih pravic
Ustavno sodišče je v svoji odločitvi namreč jasno zapisalo, da trenutna zakonodaja ne krši človekovih pravic homoseksualcem, še več, celotna zadeva človekovih pravic niti ne zadeva. Po njihovem mnenju gre za kršenje pravno varovane norme, saj nek par, ali oseba ne more stopiti v pravni postopek. Kot je še pojasnil Merše, iz ločenih mnenj izhaja, da se je s tem pojavila nevarnost, da bi lahko katerikoli postopek, ki vključuje izbirni proces in ima selekcijske pogoje, razglasili za diskriminatornega. To pa bi lahko kaj kmalu vodilo v situacijo, v kateri bi neka skupina, ki želi živeti v poligamni skupnosti razglasila, da jih država diskriminira, saj med sabo ne morejo razglasiti zakonske skupnosti.
Tomaž Merše. (Vir: STA)
Branko Grims: Sodišče je kreiralo imaginarno pravico
Poslanec SDS je bil v zvezi z odločitvijo ustavnega sodišča oster: “Vse, kar bi morali v medsebojni zvezi urediti istospolni par, je že doslej ustrezno urejala slovenska zakonodaja. Zato je odločbi ustavnega sodišča potrebno imenovati s pravim imenom. Gre za čisto zlorabo prava. Ustavno sodišče je kreiralo imaginarno pravico do posvojitve v škodo otrok, starejšim pa je dalo prednost pred pravico otroka, da živi v urejeni, normalni družini z očetom in materjo.” Grims je še povedal, da je vsaka druga interpretacija Ustave, ki ni v skladu z izvorno interpretacijo, torej da družino sestavljata oče, mati in otroci, tudi zloraba prava. Ustavno sodišče je po njegovem poteptalo konvencijo o otrokovih pravicah, ki je za Slovenijo zavezujoča, pravi pa, da je potrebno pri katerikoli odločitvi prednostno upoštevati pravico in korist za otroka. “Otrok in njegova pravica in zaščita mora biti na prvem mestu,” je zaključil.
Ustavno sodišče se je postavilo nad ljudstvo
Poslanec SDS pa je ob svoji razpravi še spomnil na to, da se je o teh vprašanjih slovenski narod že trikrat razjasnil. “V Sloveniji je trikrat ljudstvo, ki ima edino oblast in ustavo je potrebno brati kot celoto, zavrnilo tovrstne rešitve. Ustavno sodišče je negiralo pravo, negiralo mednarodno pravo, slovensko ustavo, povozilo voljo ljudstva. To pove, da odločba nima vrednosti, ki bi jo morala imeti.” Nasprotna stran je ob tem izpostavila, da je od referendumov poteklo že kar nekaj časa in da je spremembam nasprotovalo veliko število ljudi, pa tudi, to je bil njihov prevladujoči argument, da sporne odločbe v ničemer ne zadevajo tradicionalne družine in družbe kot take.
Branko Grims se je na to ostro odzval: “Ustavno sodišče je degradiralo zakonsko zvezo, družino, vrednoto, ki jo varuje slovenska ustava, kar je najhuje odločilo je v škodo otroka.”
Poslanec SDS Branko Grims. (Foto: Polona Avanzo)
Merše ni sprejel argumenta, da se za celotno skupnost nič ne spremeni, kadar se spreminja temeljni ustroj družbe. Po njegovem bodo raznorazni ideologi teorije spola v tem videli utemeljitev: “Da lahko indoktrinirajo otroke, da otrokom govorijo, da biološki spol ni resničnost, da je to družbeni konstrukt, da si spol lahko izbirajo, že od vrtca naprej spodbujajo otroke, da dvomijo glede sovjega spola, da z njim eksperimentirajo, da dvomijo glede svoje spolne usmerjenosti.” Merše je še povedal, da to v državah, ki so te odločitve sprejele prej, vodi do tega, da otroci pohabljajo svoja telesa s spremembami spola, kar kasneje obžalujejo. Omenil je tudi, da v tujini in tudi že v Sloveniji prihaja do ukinitve stranišč, ki se delijo na spole, česar pa nihče ni vprašal žensk.
“Poglejte, potrebno je vedeti, da je velik delež tistih, ki so spremenili spol, so na koncu končali s samomorom, pa ne zato, ker jih družba ne bi sprejemala, temveč zato, ker so se želeli spremeniti nazaj, kar pa se ne da. Ko si enkrat operiran, se to ne da. V resnici gre samo za sramotni biznis, vse pa je uperjeno proti otrokom.”
Kako je z istospolnimi družinami, ki že obstajajo?
Na vprašanje, kako razpravljavci komentirajo situacijo, ki že trenutno obstaja, torej da so istospolne družine z otroki že med nami, je Merše odgovoril, da se v tem primeru pač presoja prednost za otroka, kaj je v tistem trenutku zanj bolje, kar pa ne pomeni, da gre za optimalne razmere. “Samo to, da nek pojav v družbi je, ne spremeni tega, kar je za določen namen boljše ali slabše. Tudi če večina v družbi verjame, da si je boljše ne umivati zob, je še vedno resnica, da si jih je bolje umivati,” je povedal Merše, Grims pa dodal: “Ko se govori o otrocih, ki že sedaj živijo v istospolnih družinah – tukaj obstaja samo en primer, to je, kadar eden od staršev pripelje otroka v tako skupnost. Se pravi, da gre za otroka te osebe. Tukaj je jasno, da ne prihaja do problemov in da so zadeve primerljive z običajnimi družinami. Problem se pojavi takrat, ko pride do posvojitve tujih otrok, ko se otroka vzame iz nekega okolja in pride do posvojitve. Pri teh otrocih je povsem druga zgodba, stotine primerov lahko vsako sekundo poiščete na internetu, ki pričajo, kako je prihajalo do zlorab, takšnih in drugačnih.”
