8.2 C
Ljubljana
sreda, 14 aprila, 2021

Na današnji dan pred 30 leti tudi uradno ustanovljena koalicija Demos, ki je uspešno izpeljala proces osamosvojitve Slovenije

Poročali smo že, da je 4. decembra lani minilo trideset let od iniciativnega sestanka, ki je pomenil začetek koalicije Demos. Sporazum je pomenil tudi formalno ustanovitev koalicije, ki je tri mesece kasneje zmagala na prvih večstrankarskih volitvah.

 

Do ustnega dogovora o predvolilnem sodelovanju zveze demokratičnih strank je prišlo na domačiji predsednika Slovenske kmečke zveze (SKZ) Ivana Omana v Zmincu pri Škofji Loki, dne 27. novembra 1989. Tam so se zbrali predstavniki Slovenske demokratične zveze, Socialdemokratske zveze Slovenije (zdajšnja SDS) in Slovenskih krščanskih demokratov ter se ustno dogovorili o sodelovanju. Do uradnega podpisa predstavnikov vseh treh strank je prišlo 4. decembra 1989 in ta dan obeležujemo kot rojstvo Demosa. Volilni sporazum pa je bil podpisan dober mesec kasneje, 8. januarja 1990.

Koalicija DEMOS je Sloveniji odprla pot v demokratizacijo, omogočila osamosvojitev ter v vojni za Slovenijo ubranila slovensko samostojnost

Na današnji dan pred 30 leti, to je 8. januarja 1990, ko so začeli teči roki za izvedbo volitev, je bil podpisan nov, volilni sporazum koalicije DEMOS, ki je opredeljeval razširjeno članstvo v koaliciji in napovedal skupen nastop na prvih večstrankarskih volitvah v aprilu 1990. S podpisom sporazuma sta se Demosu pridružila Slovenska kmečka zveza in Zeleni Slovenije in tako je nastala velika koalicija Demos. Sporazum so v imenu SDZS podpisali Jože Pučnik in Andrej Magajna, Rajko Pirnat in Janez Janša v imenu SDZ, Dušan Plut v imenu Zelenih Slovenije in Alojz Peterle v imenu SKD.

Sporazum je vseboval 12. členov in je tudi jasno nakazal namen ustanovitve Demosa, to je skupna udeležba na skupščinskih in drugih volitvah v letu 1990 ter sodelovanje pri uresničitvi skupnega programa DEMOS. Za simbol Demosa je bil določen lipov list v slovenskih nacionalnih barvah z navedbo vseh članic opozicije.

Najbolj pomemben člen v sporazumu je bil četrti člen, saj so v njem članice koalicije še enkrat poudarile, da je izhodišče programa Demos Majniška deklaracija, ki predvideva suvereno državo slovenskega naroda, parlamentarno demokracijo in spoštovanje človekovih pravic ter svoboščin. 5. in 6. člen sporazuma sta urejala vodenje in sprejemanje odločitev znotraj Demosa, na čelu katerega je bilo predsedstvo. Določeno je bilo tudi, da se odločitve sprejemajo na sejah z glasovanjem. Sporazum je urejal način organiziranja na lokalni ravni in način določanja kandidatov na volitvah. Člani Demosa naj bi si med seboj pomagali pri izbiri skupnih kandidatov in drugih skupnih akcijah. 11. člen sporazuma je urejal področje financiranja.

8. januarja 1990 je bila torej s sporazumom o ustanovitvi »DEMOS – Združena opozicija« oblikovana politična struktura novonastalih strank, ki je v aprilu 1990 zmagala na prvih večstrankarskih volitvah in z uvedbo temeljnih demokratičnih struktur sprožila demokratizacijo ter popeljala Slovenijo na plebiscit o samostojnosti, jo nacionalno osamosvojila in v vojni za Slovenijo slovenski narod ubranila pred agresorsko JLA. Motor pluralne skupnosti so bili nekateri pogumni posamezniki, ki so s svojim zgledom in držo organizacijo peljali k uresničitvi skupnih ciljev ter sprožili dogodke, ki bodo za vedno zapisani v zgodovino slovenstva. Med najpomembnejše posameznike uvrščamo očeta slovenske državnosti in vodjo Demosa dr. Jožeta Pučnika, ki se je ob 10. obletnice Demosa tistih časov spominjal z besedami: »Takrat so mnogi izrecno in dejansko aktivno nasprotovali prizadevanjem Demosa za samostojno Slovenijo. Tega danes ne marajo več omenjati, na to bi radi pozabili, toda tega se pozabiti ne da.«

Vendar se danes po 30 letih namerno zamegljuje osamosvojitvene procese, saj obstaja resna težnja po pozabi prelomnih dogodkov, ki so Slovenijo iztrgali iz krempljev komunizma in jo popeljali v samostojnost. Prav tako se v javnosti in zgodovinopisju potvarja zgodovinske dogodke, blati se osamosvojitelje slovenske države in se skuša zmanjšati njihovo vlogo pri osamosvojitvenih dogodkih ob koncu 80-ih in 90-ih let prejšnjega stoletja. Izjave vidnih predstavnikov vlade na komunističnih procesijah, da je bila samostojna Slovenija zgrajena na temeljih partizanskega boja, dokazujejo močno željo po potvarjanju zgodovine slovenstva. Nasledstvo nekdanjega totalitarnega režima z vse bolj množičnim čaščenjem fiktivnih dogodkov iz komunističnega enopartijskega sistema vzdržuje laži in ohranja stara partijska omrežja, ki so Slovenijo pahnila v drugorazrednost.

Ko je šlo zares, je bila koalicija DEMOS tista, ki je s svojim delovanjem postavila temelje slovenske samostojnosti in sprožila dogodke, ki so Slovenijo popeljali do uvedbe večstrankarskega demokratičnega sistema ter omogočila suvereno in neodvisno državo slovenskega naroda. Boj Demosa po 30 letih še ni končan, kajti še vedno traja bitka za uveljavljanje demokratičnih in moralnih vrednot ter vladavine prava. Primanjkuje nam demokratične tradicije in kulture ter politične strpnosti. Delovanje sodstva je marsikdaj neučinkovito in nepravično. Slovensko gospodarstvo in bančništvo je nekonkurenčno ter obremenjeno z državno lastnino. Medijski prostor še vedno ni uravnotežen. Zato je pomembno, da nadaljujemo ideje in smer DEMOSA ter boj proti razkrajanju totalitarnih vzorcev in boj za vzpostavitev polnokrvne demokracije.

Zadnje novice

Sorodne vsebine