15.9 C
Ljubljana
torek, 21 maja, 2024

(MISEL ZA GOSPODOV DAN) Nedelja dobrega pastirja – kaj nam sporoča?

Piše: Blagovest.si

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 10,11-18): Tisti čas je Jezus rekel: »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dá svoje življenje za ovce. Najemnik pa, ki ni pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce. Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi te moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem. Nihče mi ga ne jemlje, ampak ga dajem sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prejmem. To naročilo sem prejel od svojega Očeta.«

Četrta velikonočna nedelja je po tradiciji tudi nedelja dobrega pastirja, ker v evangelijskem odlomku Jezus spregovori o sebi kot o dobrem pastirju. V sedanjem času, ko so nam podobe iz starega sveta na nek način zabrisane, saj si niti ne predstavljamo več, kaj pomeni biti pastir in skrbeti za svojo čredo (še tam, kjer obstaja pašna živinoreja, to nalogo opravijo kar ograje z električno žico), je tudi težko razumeti to prispodobo, ki jo Jezus uporabi zase. Morda se bo kdo spomnil na božični dogodek, ko so se novorojenemu Jezusu najprej poklonili betlehemski pastirji, verjetno najnižji sloj tedanje družbe. Pastir je tisti, ki oskrbuje in varuje svojo čredo. In Jezus je večkrat uporabil tudi prilike, v katerih se je dotaknil tudi pastirskega življenja, na primer prilika o izgubljeni ovci. Nekoliko nelogično, da bi pastir pustil ostalih 99 ovac samih in šel iskat tisto, ki se je izgubila. A Jezus kot dobri pastir dela prav to – rešuje, kar je izgubljeno, sam naredi pobudo, da reši v grehu izgubljenega človeka. Vsako ovco pozna po imenu in vsaka mu je dragocena ter je nikoli ne bi prepustil volkovom. Še več, za svoje ovce je pripravljen dati tudi življenje – in to je Jezus tudi uresničil. Da bi pritegnil k sebi izgubljene otroke, je bil razpet na križ in povzdignjen z zemlje. Kraj trpljenja in sramote na Golgoti je postal kraj blagoslova. Tu je Jezus prevzel vlogo žrtvenega jagnjeta. Je torej pastir, ki se istoveti z najšibkejšim članom črede.

Več TUKAJ. 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine