Piše: C. R.
Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je nagovoril udeležence jubilejnega 10. Zlatega kamna, v slovenski javnosti najbolj odmevnega strokovnega srečanja na področju lokalne samouprave, ob tem pa predstavil dobre prakse in razvojne priložnosti na področju okolja in prostora.
Minister mag. Andrej Vizjak je v nagovoru, ki se je letos preselil na splet, izpostavil dobre prakse na področju varstva pred naravnimi nesrečami in posledicami podnebnih sprememb, kjer lahko s pomočjo tehnologije in naprednih rešitev omilimo posledice in preprečimo škodo. Minister je opozoril tudi na razvojne priložnosti, povezane z digitalizacijo in evropskimi sredstvi. Za okoljske projekte bo v okviru evropske kohezijske politike in Sklada za okrevanje in razvoj na voljo 800 milijonov evrov, kar je bistveno več kot pretekla leta, za njihovo uspešno črpanje pa bo ključnega pomena dobro sodelovanje z občinami. Minister je županom in predstavnikom lokalne samouprave predstavil tudi aktivnosti ministrstva, ki razvojno prodornim občinam predstavljajo priložnost za lokalni in regionalni razvoj.
Dobre prakse: sodelovanje na področju varstva pred naravnimi nesrečami
V sklopu dobrih praks je minister izpostavil projekte Agencije RS za okolje, ki izkoriščajo potenciale sodobnih tehnologij in digitalizacije za napovedovanje ekstremih vremenskih dogodkov in s tem preprečevanje in omejevanje škode zaradi posledic podnebnih sprememb in naravnih nesreč.
Eden takšnih je sistem »Crossrisk«, ki z novimi orodji za opozarjanje in razširjanje informacij ter izobraževanje izboljšuje varnost ljudi in infrastrukture pred tveganji, ki jih v Sloveniji in Avstriji povzročajo obilne padavine in snežna odeja. Minister je izpostavil tudi projekt »Tveganje za sušo v Podonavju«, ki obsega 14 držav s skupno 80 milijoni ljudi. »Z uporabo najnovejše tehnologije pri sledenju in napovedovanju suše ter z razvojem strategije proaktivnega odziva in boljšim sodelovanjem med odgovornimi ustanovami in glavnimi odločevalci povečujemo odpornost celotne družbe na pojav suše v Podonavju«.
Kako pomembno je medsebojno sodelovanje kažejo primeri dobre prakse sodelovanja med Ministrstvom za okolje in prostor (MOP), Direkcijo RS za vode in lokalnimi skupnostmi na področju celovitega urejanja poplavne varnosti ogroženih območij pred škodljivim delovanjem voda. »V zadnjem času z zadovoljstvom opažam, da smo vsi ozavestili, kako dragoceno je sodelovanje med deležniki, saj pripomore k izboljšanju zdravja ljudi, varovanju okolja, zaščiti premoženja, ohranjenosti kulturne dediščine, razvoju gospodarske dejavnosti, pa tudi zmanjševanju škode in stroškov«.
Direkcija za vode je v zadnjih letih z znatnimi finančnimi vložki iz kohezijskih sredstev in Programa Sklada za vode pričela z izvajanjem prepotrebnih investicij v vodnogospodarsko infrastrukturo. Z investicijami izboljšujemo poplavno varnost ogroženih območij ter vzdržujemo obstoječo infrastrukturo v dobrem stanju. Minister Vizjak je poudaril, da bo država poplavni varnosti tudi prihodnje namenjala znatna sredstva, tudi s pomočjo evropskih sredstev in novega sklada za obnovo in okrevanje.
Za okolje 800 milijonov evropskih sredstev
Prav evropska sredstva za slovenske občine predstavljajo veliko razvojno priložnost, predvsem na področju okolja in prostora. Predvidoma aprila bo Evropska komisija sprejela paket programskih dokumentov evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027 ter Sklada za okrevanje in razvoj.
Delež evropskih sredstev, namenjenih okoljskim projektom, bo znašal okoli 800 milijonov evrov, kar je bistveno povečanje glede na pretekla leta. »Na ministrstvu pospešeno pripravljamo dokumente in projektno dokumentacijo za črpanje teh sredstev. Pri tem bodo pomembno vlogo igrale občine, kajti brez sodelovanja pri pridobivanju dokumentov in dovoljenj si učinkovitega izvajanja teh projektov ne znamo predstavljati«.
Priložnosti za razvojno prodorne občine
Minister je ob tem županom in predstavnikom lokalne samouprave predstavil tudi prihajajoče projekte in spremembe na področju okolja in prostora, ki razvojno prodornim občinam predstavljajo priložnost za lokalni in regionalni razvoj.
»Med novostmi lahko v tem trenutku napovem, da pripravljamo razpisa za sofinanciranja manjših projektov občin na področju vodooskrbe in varovanja vodnih virov ter odpadnih voda tudi za aglomeracija pod 2000 populacijskih enot, ki do sedaj v programe niso bile vključene.« MOP posebej naslavlja tudi sanacijo identificiranih potencialnih zemeljskih plazov, kjer namerava skupaj s sredstvi podnebnega sklada nameniti več kot 10 milijonov evrov letno za preprečevanje teh škodnih dogodkov.
Na področju urejanja prostora MOP snuje politike, ki bodo prioritetno odgovarjale potrebam digitalizacije in stanovanjskim potrebam. Med pomembnejše sodi projekt e-MOP, s katerim želi povezati ključno prostorsko in okoljsko digitalno podatkovno infrastrukturo. »Z e-MOP-om želimo na enem mestu zbrati vse prostorske, infrastrukturne in okoljske podatke. Tako bo omogočeno lažje načrtovanje, podatki pa bodo hitreje in ceneje dostopni.« V okviru priprave nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost se MOP posveča tudi zagotavljanju javnih najemnih stanovanj. Prizadeva si za pridobitev 180 mio EUR povratnih sredstev za vzpostavitev sheme financiranja, kar bi zadoščalo za izgradnjo približno 1500 dodatnih javnih najemnih stanovanj.
Spremembe zakonodaje: omogočanje razvoja in varovanje okolja
Ciljem skladnega regionalnega razvoja na eni in varovanju okolja na drugi strani sledijo tudi spremembe zakonodaje. V postopku prenove je gradbena in prostorska zakonodaja, »katere rdeča nit je zmanjševanje administrativnih bremen, pospešitev postopkov umeščanja v prostor in gradnje objektov, tudi hitrejša, lažja legalizacija zgrajenih objektov in še cela kopica drugih poenostavitev, da lahko pridemo do gradbenih dovoljenj prej, da pridejo občine do prostorsko-izvedbenih aktov hitreje in učinkoviteje«, je poudaril minister.
Ob zagotavljanju priložnosti za razvoj ne smemo pozabiti na varovanje okolja in narave. »Na ministrstvu se zavedamo pomembnosti tega vprašanja. Seveda pa želimo vzpostaviti ravnovesje med razvojem naše družbe, gospodarstva, občin, kakor tudi ohranjanjem okolja in narave.« Z Zakonom o varstvu okolja, ki je v obravnavi do 11. februarja, MOP določa ukrepe za varstvo okolja in zdravja ljudi s preprečevanjem ali zmanjševanjem nastajanja odpadkov, škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ter z zmanjševanjem celotnega vpliva uporabe virov in izboljšanjem učinkovitosti takšne uporabe, kar je nujno za prehod na krožno gospodarstvo in za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti EU.
V tem kontekstu tečejo aktivnosti tudi za sprejem Uredbe o sežigu komunalnih odpadkov in Uredbe in podelitev koncesij za izvajanje te državne javne službe. Prav tako rešuje problematiko komunalnega blata na okolju prijazen in učinkovit način. »Želimo, da Slovenija na področju termične obdelave odpadkov in komunalnega blata postane samozadostna, da skupaj z občinami zasnujemo in razvijamo ter sofinanciramo projekte, namenjene termični obdelavi, da bomo lahko čez nekaj let govorili, da nismo več odvisni od izvoza le-teh v sosednje države.
