Piše: C. R.
Minister dr. Jože Podgoršek si je včeraj ogledal parcele, na katerih želi lastnik kmetije Gerželj zaraščeno zemljišče z gozdom vzpostaviti za kmetijske namene. Pri zasebnih lastnikih gozdov je to že mogoče z dodatkom št. 3 k Pogodbi o upravljanju gozdov v lasti Republike Slovenije pa se omogoča, da se tudi na državnih zemljiščih lahko vzpostavlja kmetijska zemljišča na tistih delih, ki so se začela zaraščati in so v prostorskih načrtih še vedno kmetijska zemljišča.
Minister dr. Jože Podgoršek je včeraj obiskal lastnika kmetije Gerželj v Senožečah ter si tudi ogledal parcele, na katerih želi lastnik zaraščeno zemljišče z gozdom vzpostaviti za kmetijske namene za pašo drobnice. Pogovor je tekel o novem dodatku št. 3 k Pogodbi o upravljanju gozdov v lasti Republike Slovenije. Namen sklenitve dodatka je urediti način upravljanja z zemljišči v lasti RS, ki v naravi predstavljajo gozd, v občinskih prostorskih aktih pa je njihova namenska raba kmetijsko zemljišče. Po besedah ministra se s tem dodatkom izenačuje to možnost, ki je že možna pri zasebnih lastnikih gozdov. »Torej zemljišča, ki so še vedno kmetijska in so zaraščena oziroma je na njih že mladi gozd, lahko na podlagi krčitvenega dovoljenja vrnemo nazaj v kmetijsko rabo. Govorimo o okoli 60.000 hektarjih zemljišč na okoli 12 milijona hektarjev v Sloveniji ne glede na lastništvo«.
Pri zasebnikih je edini pogoj izdaja krčitvenega dovoljenja, pri državnih pa je prvi pogoj, da imamo zakupnika za taka zemljišča, ki bo potem kmetoval na le-teh, in krčitveno dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije. »Nikakor ne gre za posege v naše stare in bogate gozdove,« je dejal minister. Pri tem pa, dodal, daje Zakon o gozdovih zelo jasen. »S tem ne posegamo v stare in razvite gozdove, ampak na tistih zemljiščih dajemo možnost za kmetovanje. V to spremembo smo šli na pobudo nekaterih kmetov in kmetovalcev, da želijo taka zemljišča obdelovat ter da tudi v luči zadnjih kriz in vojne v skrbi za prehransko varnost pridobimo kakšen hektar kmetijskih površin. Prepričan sem, da smo daleč od tega, da bi posegali v 60.000 hektarjev, ampak gre za postopno samo tam, kjer je interes in kjer je v ozadju tudi krčitveno dovoljenje«.
Po Sloveniji so tudi kmetijske površine, ki so zaradi opustitve kmetovanja ali košnje postale zaraščene in so sedaj v naravi videti kot gozd. Tem zemljiščem se lahko v primeru interesa kmetov lokalne skupnosti povrne namen za dejansko rabo kmetovanje. Kot vemo, v Sloveniji primanjkuje kmetijskih zemljišč za večjo pridelavo hrane, zato bi se s tem spodbujalo večjo samooskrbo s hrano in urejenost podeželja. Določanje namenske rabe zemljišč je v pristojnosti lokalnih skupnosti. Te različno pristopajo k usklajevanju dejanske rabe z namensko rabo. Da bi ob predpostavki izraženega interesa za širitev kmetijskih zemljišč omogočili ponovno vzpostavitev kmetijskih zemljišč tudi po dejanski rabi, se je Vlada RS odločila, da bo s sklenitvijo dodatka družbi Slovenski državni gozdovi d. o. o. (SiDG) omogočila, da po izvedenih potrebnih postopkih – pridobitvi ustreznih dovoljenj, izvede krčitve gozdov na takšnih površinah v lasti Republike Slovenije.
Vir: Gov.si
