14.6 C
Ljubljana
ponedeljek, 17 maja, 2021

Med občinami in državo veliko odprtih vprašanj

Piše: Maruša Opeka

Enaintridesetega marca se je četrtič sešle delovna skupina za lokalno samoupravo, katere pobudnik in vodja je minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Delovna skupina za lokalno samoupravo obravnava izvajanje ukrepov politike ministrstva na področju lokalne samouprave.

Na seji, ki je zaradi razmer potekala na daljavo, so predstavniki občin ministra in pristojne seznanili z aktualnimi težavami, s katerimi se soočajo lokalne skupnosti.

Nepravičen sistem

Med drugim je predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) Peter Misja opozoril na nepravično ureditev, po kateri župani in direktorji občinskih uprav niso upravičeni do nobenega dodatka, pa čeprav so bili v času epidemije prav tako ali celo bolj obremenjeni kot drugi javni uslužbenci na lokalni ravni, nosijo večjo odgovornost in so izpostavljeni možnosti okužbe z virusom. Po njegovem mnenju je taka ureditev nesorazmerna in v teh razmerah nerazumljiva. Tudi v okviru prenove plačnega sistema, o katerih že tečejo pogajanja s sindikati, naj bi se pripravljale korekcije plač funkcionarjev. Na SOS so predlagali, da bi bilo treba dvig plač pri opravljanju deficitarnih poklicev, kot je predviden za nacionalno raven, določiti tudi za lokalno raven. Kot pravijo, so potrebe po zaposlitvi na določenih delovnih mestih v občinskih upravah velike, interesa pa na žalost zaradi prenizkega plačila ni. Kot je na sestanku dejal generalni direktor za javni sektor Peter Pogačar, naj bi se izhodišča na vladi glede prenove plačnega sistema sprejemale v aprilu. Predlaga se nov zakon, ki naj bi urejal skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, pravila za določanje plač javnim uslužbencem in sklepanja kolektivnih pogodb.

Velike potrebe na področju šolstva

Kot so dejali predstavniki SOS, se večje potrebe nakazujejo pri javnem razpisu za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu v Republiki Sloveniji v proračunskem obdobju 2021–2024. Generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar je izpostavila, da so se na tem področju pokazale obsežne potrebe občin, zato bi bil po njenem mnenju potreben tudi skupni razmislek, kako bi poiskali dodatne možnosti za večjo finančno participacijo države v predšolski in šolski prostor bodisi s strani države bodisi skozi mehanizme Evropske unije. »Preučili smo možnosti zagotavljanja tovrstnih sredstev iz evropskih virov, vendar pa so pri tem pravila zelo jasna in rezultatov razen izjemoma ni pričakovati,« pa so jasni v Združenju občin Slovenije (ZOS). Na posvetu so izpostavili, da župani pozdravljajo še eno pozitivno potezo Vlade RS, vendar bi se že morali pogovarjati o dodatni zagotovitvi sredstev v okviru priprave sprememb proračuna za leti 2021 in 2022 ter pri pripravi proračuna za leto 2023.

Finančne obremenitve

V zadnjem času imajo občine veliko težav tudi z izvajanjem mrliško-pregledne službe. Čeprav naj bi tako ministrstvo za javno upravo kot ministrstvo za finance pritrjevali, da je za plačilo storitev zavezana država, pa občine zatrjujejo, da ministrstvo za zdravje ne želi prevzeti zakonske obveznosti za neposredno plačilo storitev. »V zakonu o finančni razbremenitvi občin (ZFRO) ni pravne podlage, na podlagi katere bi občine imele finančne obveznosti za plačilo ali zalaganje sredstev za opravljanje mrliških pregledov, obdukcij in tehnične pomoči v zvezi z obdukcijo,« so jasni v SOS. Ministrstvo za zdravje pa je občine vendarle pozvalo k posredovanju seznama izvajalcev, ki so na območju posamezne občine že do sedaj izvajali mrliško pregledno službo in vse s tem povezane storitve. Na ministrstvu podatke za izvajanje ZFRO, po katerem Republika Slovenije iz proračuna zagotavlja sredstva za plačilo opravljanja mrliških pregledov, obdukcij in tehnične pomoči v zvezi z obdukcijo, zbirajo do 12. aprila.

Občine se bojijo, da jim bo dodatne stroške prinesle tudi spremembe zakona o varstvu živali. Pričakovale so, da bi predlog vendarle rešil težave v zvezi s financiranjem oskrbe zapuščenih živali. Nikakor pa se jim ne zdi ustrezno, da bi novela določala še dodatne stroške občinam, ne da se za to zagotovijo tudi ustrezni viri. »Kljub razumni argumentaciji, da gre za nalogo, ki presega občinsko raven, in ob razumevanju, da so tudi državni viri omejeni, predlagamo, da se za občine ohrani obveza financiranja prvih 30 dni oskrbe zapuščene živali v zavetišču. Po tem obdobju pa bi morala stroške prevzeti država. Z namenom sodelovanja državne in lokalne ravni pri ozaveščanju in spodbujanju lastnikov k vestni skrbi za živali smo predlagali, da tudi država prispeva sredstva za sofinanciranje izvajanja kastracij in sterilizacij ter tudi označevanja lastniških živali,« so opozorili na SOS.

Spremembe pri koeficientu

Ministrstvo za finance je začelo pripravljati spremembe uredbe o metodologiji za določitev razvitosti občin, ki se uporablja za določitev koeficienta razvitosti občin. Uredba določa metodologijo za določitev razvitosti občin na podlagi več kazalnikov: razvitosti občine (bruto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega, osnova za dohodnino na prebivalca občine in število delovnih mest na število delovno aktivnega prebivalstva občine), ogroženosti občine (indeks staranja prebivalstva občine, stopnja registrirane brezposelnosti in stopnja delovne aktivnosti v občini) in razvojnih možnosti (oskrbljenost z dobrinami in storitvami javnih komunalnih služb, opremljenost s kulturno infrastrukturo, delež območij Natura 2000 v občini in poseljenost občine). Po koeficientu razvitosti za leti 2020 in 2021 so najbolj razvite občine Trzin, Komenda, Domžale, Cerklje na Gorenjskem, Horjul, Novo mesto, Mengeš, Šenčur, Žiri in Grosuplje. SOS je poudarila, da je najprej treba opraviti razpravo o kazalnikih in šele nato pripraviti nove oziroma jih spremeniti.

Zadnje novice

Sorodne vsebine