17 C
Ljubljana
sreda, 21 aprila, 2021

Mag. Andrej Vizjak: »Vzpostavljanje ravnovesja med razvojem in ohranjanjem okolja je ključna sprememba ali pa ključna rdeča nit, ki je zaznamovala moj dosedanji mandat in ga bo tudi v prihodnje«

Pogovarjali smo se z ministrom za okolje in prostor Andrejem Vizjakom, ki si prizadeva za vzpostavitev pravega ravnovesja med razvojem in ohranjanjem okolja. Po njegovem je na področju okolja in prostora za ministra največji izziv zagotovo debirokratizacija sedanje ureditve.

 

Demokracija: V vladi Janeza Janše ste prevzeli vodenje ministrstva, ki velja za enega obsežnejših in težjih. Kako ocenjujete delo po dobrih šestih mesecih ministrovanja?

Vizjak: V šestih mesecih ministrovanja smo začrtali nekoliko drugačno pot ministrstva, in sicer, da je tudi to ministrstvo odgovorno za razvoj države, to je, da res tehtamo in balansiramo na eni strani interese po ohranjanju oz. varovanju okolja in narave, po drugi razvoj družbe. Za razvoj družbe so namreč potrebni tudi določeni posegi v prostor, novi projekti in tudi nekatere nove tehnologije. Prepogosto se je namreč pri pridobivanju dovoljenj zapletalo, praviloma po nepotrebnem. In vzpostavljanje ravnovesja med razvojem in ohranjanjem okolja je ključna sprememba ali pa ključna rdeča nit, ki je zaznamovala moj dosedanji mandat in ga bo tudi v prihodnje.

Demokracija: Kaj bodo vaše prioritete, če jih nekaj naštejete?

Vizjak: Največja prioriteta je seveda debirokratizacija sedanje ureditve, kjer je ogromno predpisov in postopkov, ki trajajo nemogoče dolgo in so prepogosto sami sebi namen, ne osredotočijo se na vsebino varovanja okolja, temveč so bolj ali manj namenjeni nepotrebnemu administriranju. Ključna naloga bo tako debirokratizacija, skrajševanje in poenostavitve postopkov. Pomembna naloga je tudi sprememba zakonodaje na področju graditve in urejanja prostora. Nadalje je cela kopica nalog pri vzpostavljanju krožnega gospodarstva. Pravkar je bila sprejeta uredba, ki omogoča, da odpadki prehajajo nazaj v proizvod, kar pomeni, da določene vrste odpadkov ne končajo na odlagališčih ali v sežigu, temveč se lahko znova koristno uporabijo. Veliko nalog je povezanih tudi s protipoplavno zaščito, varstvom pred vodami. Tu smo praktično pospešili postopke, ki so povezani z graditvijo tako protipoplavnih zaščit kot kanalizacijskih sistemov po občinah. Iz evropskih sredstev obstoječe in prihodnje finančne perspektive, za katero ocenjujemo, da smo s pogajanji veliko dosegli, saj so sredstva Sklada za okrevanje velika priložnost, da Slovenijo bolje komunalno opremimo tako s čistilnimi napravami, dobrimi vodovodi, zdravimi viri pitne vode kot tudi s protipoplavnimi zaščitami. Čaka pa nas seveda veliko izzivov tudi pri sanaciji degradiranih območij v Sloveniji, sanaciji plazov in drugih posledic naravnih nesreč.

Demokracija: Kako pa ocenjujete delovanje različnih civilnih iniciativ z vidika področja, ki ga vodite? Je to vedno dobronamerno in s ciljem povečati blaginjo državljanov in razvoj posameznih krajev?

Vizjak: Cenim in spoštujem delo marsikatere okoljske organizacije, so pa med njimi tudi t. i. črne ovce, ki po nepotrebnem, iz principa, blokirajo nekatere projekte. To ni dobro. Zato je tudi pri okoljskih organizacijah treba ločiti posamezne primere. Kar nekaj je takšnih, ki so koristne v postopkih in delujejo tudi strokovno ter želijo izboljšati določene projekte. Nekatere, in te so največji problem, pa so a priori proti vsem posegom v prostor. Še posebej so te izrazite tam, kjer gradimo obnovljive vire, na primer hidroelektrarne, ker nasprotujejo tej zeleni obnovljivi energiji, nasprotujejo pregradam na rekah in imajo en sam cilj, to je, kako onemogočiti nadaljnji razvoj v tej smeri. Tam pa je seveda problem, saj so to v glavnem organizacije z zelo majhnim številom članov oziroma somišljenikov. Bolj ali manj gre za stališča posameznikov, ki prek statusa nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu, blokirajo projekte. Tu smo nekatere učinkovite rešitve že uveljavili, a nas čaka še nekaj dela.

Demokracija: Prihajate iz Posavja. Kaj se dogaja v zvezi s hidroelektrarnami na spodnji Savi?

Vizjak: Pomembna zaveza v koalicijski pogodbi je tudi dokončanje graditve hidroelektrarn na spodnji Savi, hidroelektrarne Mokrice. Pridobivanje gradbenega dovoljenja za to elektrarno je v teku in verjamem, da bo to izvršeno po strokovno korektni, učinkoviti poti v doglednem času. Glede tega sem optimist.

Demokracija: Zdi se, da ste na področju odpadkov uspešno zagrizli v problem; prvi ukrep, to je odvoz nakopičene embalaže, se že izvršuje, je razvidno iz dnevnih poročil. Kako je s tem sicer?

Vizjak: Kar se tiče najrazličnejših masnih tokov odpadkov, sta najbolj kritični dve vrsti odpadkov. Eno je odpadna embalaža, ki se je kopičila v skladiščih izvajalcev javnih služb. Ob prevzemu mandata smo za to lepo poskrbeli, podpisali smo pogodbe in nakopičena odpadna embalaža se zdaj odvaža. To je bila rešitev za letošnje leto. Za prihodnje leto pa predvidevamo, da bodo družbe, ki se ukvarjajo z odvažanjem odpadne embalaže, za to embalažo poskrbele v celoti in bodo vsi, ki proizvajajo odpadno embalažo za na trg, tudi plačali za to. Prevzeti bodo namreč morali stroške za odvoz te embalaže, ki nastane kot posledica dajanja te embalaže na trg. Do konca leta bomo uveljavili tudi ta sistem, uredba je bila že sprejeta in velja. V nadaljevanju pa nas čaka še dolgoročna ureditev proizvajalčevih zmožnosti, ko bodo sleherni, ki dajejo embalažo na trg, tako organizacijsko kot finančno morali poskrbeti za to. To so usmeritve in tudi zaveze do Evropske unije. Menim, da je prav, da se skozi te zaveze vzpostavlja politika vse manj odpadkov, se pravi, da se poskušajo najti rešitve, da pride do reciklaže embalaže, da pride do ukinitve embalaže za enkratno uporabo in da se ta problem, ki je tudi pomemben okoljski problem, zmanjša že pri izvoru. Če pa to ne gre oziroma če proizvajalci odpadne embalaže niso pri tem učinkoviti, bodo morali za to prevzemati polne stroške.

Demokracija: Doslej je bilo večkrat slišati, da imamo smetarsko mafijo v državi. Kakšno je vaše mnenje o tem? Boste s temi ukrepi presekali ta gordijski vozel?

Vizjak: Menim, da je izraz preoster. Na številnih področjih imamo seveda interesne skupine in tako je tudi na tem področju. Imamo interesne skupine, ki tudi niso enotne. Imamo tudi firme, ki razpolagajo z resursi − tipičen primer je odpadna embalaža −, ki so po vertikali tudi lastniško povezane s proizvajalci odpadne embalaže, imamo pa tudi firme, ki samoupravljajo z odpadno embalažo. Seveda imajo te firme različne interese, tudi različna pričakovanja do ministrstva, vendar imamo na ministrstvu izoblikovane odločitve, ki bodo najboljše za okolje in potrošnike.

Demokracija: Omenili ste že debirokratizacijo, v proceduri je tudi gradbeni zakon. Kako to, da ste se odločili za povsem nov zakon in niste popravljali obstoječega, kar nekatere preseneča?

Vizjak: Novi gradbeni zakon ne menja koncepta zdajšnjega zakona. Tu se strinjam s tistimi, ki menijo, da nima smisla vedno znova zakon postavljati in urejati na novo, ga postavljati na glavo, temveč je bolje popraviti sistem, ki deluje. Novi gradbeni zakon torej ne pomeni spremembe koncepta, je pa res, da je bil obstoječi zakon deležen precej sprememb številnih členov, vendar ne toliko konceptualnih kot v smislu poenostavitev. Zato smo, da ne bi naredili zelo nepregledne rešitve, raje pripravili nov zakon. Tudi v javni obravnavi je bilo tako, da so bile spremembe označene z drugo barvo kot osnovni tekst, kar pomeni, da je bila to lahko berljiva materija. Mislim, da je manj pomembno, da je zakon nov, pomembno je to, da ne gre za nov koncept in da je ta predlog bistveno preglednejši, lahko berljiv in da ga tudi uporabniki ter vsi, ki so ga obravnavali, laže razumejo in dajejo nanj tudi pripombe oziroma predloge.

Demokracija: Pripravljate tudi nov zakon o urejanju prostora. Kaj načrtujete na tem področju, kaj bo drugače?

Vizjak: V širši javni obravnavi je tudi nov zakon o urejanju prostora (Zurep-3), tretja različica. Bistvo tega zakona, če zelo poenostavim, je ureditev postopkov sprejemanja državnih načrtov, občinskih prostorskih načrtov in podrobnih občinskih prostorskih načrtov. Uvajamo tudi kopico drugih poenostavitev, vse z namenom, da ohranimo vsebino varovanje okolja in prostora, vendar na postopkovno racionalen način.

Demokracija: Na ministrstvu analizirate tudi pripombe na stanovanjski zakon.

Vizjak: V javni obravnavi in tik pred postopkom na vladi je tudi novela oziroma sprememba stanovanjskega zakona, ki zajema nekaj pomembnih vsebinskih točk. Cilj tega pa je, da se poveča fond najemnih stanovanj v državi. To pomeni, da bo najemnih stanovanj v Sloveniji v skladu z Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu več.

Demokracija: Objavljena je tudi podnebna strategija, ki predstavlja pomembno rdečo nit pri urejanju okoljskih in prostorskih politik do leta 2050. Kakšno je vaše stališče in osebni prispevek k tej strategiji?

Vizjak: Cilj dolgoročne podnebne strategije je, da bo Slovenija emisijsko neto nevtralna do leta 2050, to pomeni, da ne bomo imeli izpustov CO2 oziroma da bomo tiste izpuste, ki bodo še ostali, kompenzirali s ponori. To so zlasti slovenski gozdovi. Cilj je dober. Moj osebni prispevek k temu pa je v tem, da smo strategijo bistveno bolj konkretno zapisali, da je jasna usmeritev gospodarstvu, energetiki, kmetijstvu in prometu, v kateri smeri je treba sprejemati ukrepe in delovati. Zapisani so tudi jasni sektorski cilji, ki se bodo implementirali skozi sektorske politike, zakonodajo in podzakonske akte. Zelo pomembna je tudi usmeritev na področju energetike v nizkoogljično preobrazbo. Govorimo o postopnem zapiranju premogovnih tehnologij do leta 2050, nakazujemo možnost graditve drugega bloka Jedrske elektrarne Krško in možnost uporabe sintetičnega plina za energetske potrebe. Elektroenergetika bo odločilna tudi za prehod v transportu s porabe fosilnih pogonskih goriv na elektromobilnost in prehod tovornega prometa na železnice. Tudi v industriji bomo torej pomembno spodbujali prehod industrije z energetsko intenzivnih in fosilnih virov na energetsko učinkovitost in obnovljive vire električne energije. Cela kopica politik na tem področju torej, in ko sprašujete o mojem prispevku, je ključno to, da je usmeritev za gospodarstvo jasna, da ni vsakega po malem, ampak so začrtane stvari, ki vodijo k cilju ničelne neto ogljične družbe.

Demokracija: Če sem prav razumela, podpirate graditev drugega bloka Jedrske elektrarne v Krškem?

Vizjak: Veliko sem deloval v energetiki in sem po duši energetik. Ne znam si predstavljati, da bi lahko gradili zanesljivo trajnostno in konkurenčno preskrbo Slovenije po letu 2050 brez drugega bloka jedrske elektrarne. Zato v tej dolgoročni strategiji predvidevamo začetek postopkov umeščanja v prostor in oblikovanje dokončne odločitve o tej naložbi do leta 2027.

Demokracija: Kako pa je s strategijo prostorskega načrta?

Vizjak: Ministrstvo je pristojno tudi za predlog in oblikovanje Dolgoročnega prostorskega razvoja Republike Slovenije, to je do leta 2050. Tudi ta strategija je izredno pomemben razvojni dokument. S tem sem se precej ukvarjal in tudi temu dal svoj pečat. Predvsem v smislu, da je modro razvijati skladen regionalni razvoj v tej državi, na policentričnem sistemu. Menim, da je treba razvijati policentrični sistem na tistih regionalnih zasnovah, ki jih je že leta 2008 pripravila vlada, da je treba do vseh statističnih regij, na Koroškem in drugje, razvijati policentrični sistem razvoja, da bodo tudi manjše občine, manjši kraji imeli dovolj priložnosti tako z dostopnostjo delovnih mest kakor tudi z javnimi storitvami. Še posebej to velja za obmejna območja, ki jih moramo razvijati, da tudi tam krepimo svojo državno identiteto, ne pa da jih siromašimo. Prav tako slovensko podeželje, ki se nam prazni. Res je sicer, da so mesta in primestni razvoj pomemben dejavnik, vendar moramo več prioritet usmerjati tudi v kvaliteto življenja na slovenskem podeželju.

Demokracija: Ogromno področij imate v svojem resorju. Katero se vam zdi najtežje, kaj je za vas največji izziv?

Vizjak: Največji izziv zagotovo predstavlja debirokratizacija in pravzaprav napor, kako sodelavce prepričati, da je treba vsakemu, ki pride na ministrstvo in želi katero od dovoljenj, omogočiti pridobivanje mnenj in dovoljenj v racionalnem času in da so ta mnenja tudi strokovno utemeljena.

Demokracija: In še za konec. Bili ste član več vlad. Kako ocenjujete delo zdajšnje vlade in koalicije, tudi v primerjavi s prejšnjimi?

Vizjak: Delovanje vseh vlad pod vodstvom Janeza Janše ocenjujem kot izredno korektno, učinkovito in organizirano, kar je zagotovo zasluga predsednika, ki obvladuje svoje delo. To je, kako povezovati, usmerjati in zagotavljati učinkovito delo na številnih področjih in resorjih te vlade. Zato je pogosto veselje delati v takšni ekipi, kjer se ne izgublja preveč časa. Hkrati pa je ta mandat zaznamovan z novim koronavirusom in epidemijo, zato smo ogromno časa porabili za spopadanje s temi izzivi, da smo omogočili na eni strani dostojno življenje državljanom v tem času, in po drugi tudi ne prevelik negativni učinek na gospodarstvo. To je bilo zahtevno delo, ki je zaznamovalo tudi prvih šest mesecev zdajšnje vlade.

Biografija

Andrej Vizjak, rojen 6. avgusta 1964, je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani. Študij je nadaljeval na podiplomski stopnji in leta 1994 pridobil naziv magister elektrotehnike. V letu 2006 mu je bila podeljena licenca za člana nadzornih svetov. Svojo poklicno pot je začel v Litostroju v Ljubljani, nadaljeval pa na Inštitutu Jožef Stefan, kjer je sodeloval pri razvojnoraziskovalnih projektih za računalniško avtomatizacijo industrijskih procesov za potrebe tovarne celuloze in papirja Videm-Krško. Leta 1994 se je kot inšpektor za delo zaposlil na republiškem inšpektoratu za delo v območni enoti Krško. V letu 2000 je bil imenovan za državnega sekretarja za zaposlovanje na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Tega leta je uspešno kandidiral na volitvah v državni zbor in postal vodja poslanske skupine SDS. Dve leti pozneje je bil na lokalnih volitvah izvoljen za župana občine Brežice. Leta 2004 je bil znova izvoljen za poslanca državnega zbora. V času prve vlade Janeza Janše (2004–2008) je bil minister za gospodarstvo, v času druge Janševe vlade pa minister za delo, družino in  socialne zadeve. V letih 2008–2011 in 2012–2014 je bil poslanec v državnem zboru. V letu 2014 se je zaposlil v HESS, kjer je prevzel vodenje službe za investicije in razvoj. Od leta 2015 je bil poleg tega tudi direktor podjetja Partner, d. o. o. V zdajšnji vladi, ki je bila imenovana 13. marca 2020, vodi ministrstvo za okolje in prostor.

Zadnje novice

Sorodne vsebine