2.3 C
Ljubljana
sobota, 17 aprila, 2021

Mag. Andrej Šircelj v intervju za Demokracijo: Vlada Marjana Šarca ne napoveduje sprememb, ki bi pomenile večjo stabilnost javnih financ!

»V krizi moramo biti trdni, ne krhki, in to na vseh področjih, tako gospodarskem, javnofinančnem in zasebnem. Breme naslednje krize bomo nosili mi in prihodnje generacije.« Njim je treba zagotoviti, da bodo negativni učinki čim manjši, nam je v intervju dejal poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije Andrej Šircelj.

 

Vlada pod vodstvom Marjana Šarca je v Bruselj poslala obstoječi proračun, saj se ni poenotila glede tega in ni pripravila rebalansa za leto 2019, Evropska komisija pa je to zavrnila. Kako je s tem?

Proračun za leto 2019 je bil že sprejet, pripravila ga je prejšnja vlada.  Običajno je, da ga nova vlada pred začetkom naslednjega leta pregleda, in če je treba, tudi spremeni. Za določitev makroekonomskih okvirjev in za proračun mora vlada pridobiti mnenje Evropske komisije o tem, da je proračun sestavljen v skladu z makroekonomskimi zahtevami. Pri tem gre za določitev kvalitete javnih financ, višine javnofinančnega primanjkljaja, javnega dolga in napoved sprememb v zakonodaji, ki bistveno vplivajo na stabilnost javnih financ. Javni dolg v Sloveniji presega dovoljeno mejo, to je 60 odstotkov BDP. BDP raste, zato se odstotek dolga v BDP znižuje, nominalno pa se javni dolg ne spreminja bistveno. Opozorila Evropske komisije so stalna oziroma večletna v delu, kjer Evropska komisija ugotavlja, da ima Slovenija prevelik strukturni primanjkljaj. To pomeni, da prejšnja vlada ni naredila ničesar, sprejela ni nobenih sprememb, izvedla ni nobenih reform, ki bi izboljšale kakovost naših javnih financ in zmanjšala strukturni primanjkljaj. Tudi vlada Marjana Šarca ne napoveduje sprememb, ki bi pomenile večjo stabilnost javnih financ, predvsem v času ohlajanja gospodarstva in pred morebitno krizo.

Kaj bi morali narediti za zmanjšanje strukturnega primanjkljaja?

Sprejeti bi morali rešitve, predvsem na področju zdravstva in pokojnin pa tudi na področju večje učinkovitosti delovanja javnega sektorja, in sicer tako, da bi se to dolgoročno odrazilo na kvaliteti javnih financ. Na področju zdravstva je treba z boljšo organizacijo, večjo učinkovitostjo in drznejšim financiranjem zagotoviti boljšo zdravstveno oskrbo in zmanjšati čakalne vrste. Poleg tega je treba prilagoditi pokojninski sistem demografskim značilnostim. Slovenija je deveta najbolj starajoča se država na svetu.

Na področju organizacije javne uprave je treba povečati kvaliteto storitev. Določene spremembe pa bi bile potrebne tudi na socialno-varstvenem področju in vzgojno-izobraževalnem, kjer je le-tega treba prilagoditi trendom 21. stoletja.

Svetovni analitiki napovedujejo ohladitev gospodarske rasti. Kako je s tem pri nas?

Gospodarska rast se ohlaja. Napovedi mednarodnih ustanov gredo v smeri znižanja gospodarske aktivnosti, kar pomeni manjšanje javnih prihodkov kot tudi manjšanje prihodkov za prebivalstvo. V času »debelih krav« bi morale vlade ustvariti presežek javnih prihodkov. Če tega niso storile, bo lahko to pomenilo bistveno večje znižanje odhodkov javnega sektorja v času krize. Vlada bi morala gospodarstvu zagotoviti čim bolj konkurenčni položaj v primerjavi z njihovimi konkurenti. Tako morebitna kriza ne bi imela hujših posledic.

Ekonomisti svetujejo pravočasno pripravo na morebitno novo krizo, za kar so potrebne tudi reforme. Kako je Slovenija pripravljena na tem področju?

Na tem področju Slovenija ni dobro pripravljena. Prejšnja vlada ni naredila ničesar. Ni sprejela sprememb, ki bi pomenile bolj odporno gospodarstvo in bolj robustne javne finance. Morda je sedaj zadnji čas, da vlada na tem področju predlaga ukrepe in da v državnem zboru sprejmemo ustrezno zakonodajo.

Kaj pa vlada, je že nakazala sprejetje strukturnih reform in potrebnih ukrepov?

Koalicijska pogodba pomeni ravno obratno smer, o kateri sem sedaj govoril. Povečuje odhodke brez krepitve gospodarske konkurenčnosti. Še več, spreminja pogoje gospodarjenja, na primer pri obdavčitvi kapitala, kar povzroča nestabilnost v gospodarstvu.

Nestabilnost pogojev na področju obdavčitve potencialno pomeni odliv kapitala, to pa pomeni manj investicij, manjšo zaposlenost in ne nazadnje še večji odliv izobraženih mladih ljudi v tujino. Kapital je plah kot srna. In takšne rešitve, kot so napisane v koalicijski pogodbi, ne pomenijo optimizma, sproščenosti in večje dejavnosti mladih.

V krizi moramo biti trdni, ne krhki, in to na vseh področjih, tako gospodarskem, javnofinančnem kot zasebnem. Breme naslednje krize bomo nosili mi in prihodnje generacije. Njim je treba zagotoviti, da bodo negativni učinki čim manjši.

Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!

Vida Kocjan

Zadnje novice

Sorodne vsebine