11.8 C
Ljubljana
nedelja, 26 septembra, 2021

Levica ogroža evropsko varnost

Eno je, če radikalne leve ideologije grenijo življenje ljudi zaradi norenja osrednjih medijev, bizarnih izjav levih politikov in slabih političnih odločitev, ki zmanjšujejo blaginjo ljudstva. Nekaj povsem drugega pa je, če leva ideološko-politična norost ogroža varnost državljanov in države.

Varnost je hkrati temelj in prvi pogoj kakovostnega človeškega življenja in napredka. Če varnosti ni ali je ogrožena, življenje postane prežeto s strahom in ljudje so ves čas v krču pričakovanja potencialno katastrofalnih dogodkov. Družba, katere pripadnik se ne počuti varno, stagnira ali hira. Zato varnosti ne smsmo jemati zlahka.

V sedanjem času se zdi, da smo v Evropi in Sloveniji relativno zelo varni. Edina izjema so občasni teroristični napadi, ki pa v taki obliki, v kakršni se sedaj pojavljajo, prizadenejo le peščico ljudi. Seveda je tudi tragedijo le nekaterih posameznikov treba na vsak način preprečiti, a v članku govorimo o čisto drugačnih grožnjah – takih, ki ogrozijo veliko večino ali pa kar vse ljudi v nekem okolju, v tem primeru evropskem.

Levica razjeda našo varnost

Največja rakrana levice v smislu varnosti je internacionalizem. Tradicionalno in dejansko je (nacionalna) država tista, ki v današnjem času v prvi vrsti skrbi za varnost državljanov. In točno to je tisto, kar politično obremenjuje levico. Levičarji so namreč nagnjeni k temu, da se z enako mislečimi povezujejo prek (nacionalnih) meja. Zato so meje za levičarje moteče. V zadnjem času, ko se zdi, da je predvsem prek izobraževalnih institucij in osrednjih medijev levica v Evropi in Severni Ameriki vzpostavila ideološko-kulturno hegemonijo, kar izkorišča za poskus totalne politične nadvlade nad drugače mislečimi, je očitno na vrsto za obdelavo v političnem levičarskem multipraktiku prišla (nacionalna) država. Ne gre le za to, da se forsirajo globalizacija in mednarodne ekonomske migracije, pri čemer gre za vsiljevanje internacionalistične leve agende, ki jo je v gene levičarjev zapisal že Marx, ampak gre za to, da se poskušajo zrušiti tradicionalne institucije, ker levičarji pač mislijo, da so dovolj močni, da jih lahko zrušijo. A pri tem ne gre le za svojevrstni politični pohlep, ampak tudi za kratkovidno brezumje.

Institucije so se namreč razvijale in utrjevale stoletja ali celo tisočletja in niso bile vzpostavljene kar tako oz. brez nekega smisla samo zato, ker pač nekaj mora biti. Primarni smisel institucij je v tem, da omogočajo lažje in boljše življenje ljudi. Če jih zrušimo, ne da bi imeli zanje boljši nadomestek, kakovost življenja ljudi ogrozimo. Država ima veliko nalog, a verjetno je njena najpomembnejša naloga zagotavljanje varnosti. Države so v stoletjih obstoja vzpostavile mehanizme, ki jih zelo dobro poznamo in se nam zdijo samoumevni ter včasih glede na interese posameznika celo nekoliko moteči, tako da občasno kar pozabimo, zakaj so koristni. Vojska, policija, državne meje in diplomacija so državne institucije, ki so v prvi vrsti namenjene varnosti. Vojska skrbi za varnost pred zunanjim agresorjem. Policija vzdržuje javni red in mir ter onemogoča domače in tuje subverzivne elemente, kot so denimo teroristi. Državne meje onemogočajo prost prehod, s čimer država izvaja nadzor nad gibanjem ljudi, kapitala in dobrin, kar je tudi eden od pogojev varnosti. Diplomacija pa je način mirnega reševanja sporov in mirnega onemogočanja groženj državi. In vse te institucije bi levičarji zaradi internacionalizma odpravili ali onemogočili.

Evropski radikalni levičarji si želijo, da bi vse meje sveta izginile in da bi vsi ljudje lahko kadarkoli prišli kamorkoli. Želijo si, da bi bila vojska odpravljena ali pa vsaj minimalizirana in zapostavljena. Moti jih domača policija, ker naj bi bila kot represiven organ grožnja posameznikovi svobodi in ustvarjalnosti. Diplomacijo radikalni levičarji vidijo predvsem kot sredstvo dominacije internacionalizma s pritiskom na države, ki imajo desne vlade in levo norost zavračajo, kar se v sedanjem času zelo lepo vidi v pritiskih večine članic Evropske unije na suverenost Poljske in Madžarske. Pisali smo že, da se evropska zmerna levica radikalizira ali preusmerja v evropski politični center. A tudi v slednjem primeru ni imuna na določene skrajno leve ideološke vzorce, s čimer se ustvarja iluzija, da tudi evropski politični center podpira leve ideološke konstrukte.

Toda pri vseh teh dejavnostih, s katerimi želijo oblikovati svet v skladu s svojo ideološko doktrino, radikalni levičarji pozabljajo na varnost, ki pa je ključna za vsako družbo, če želi imeti delujoče sisteme, četudi so to sistemi, utemeljeni na radikalni levi ideologiji. Moderna evropska levica z rušenjem oz. onemogočanjem omenjenih tradicionalnih institucij tako paradoksalno že zdaj ruši tudi samo sebe v prihodnosti.

Grožnje evropski varnosti

Levičarji so v preteklosti še preveč dobro razumeli, da so vojska, policija, meje in učinkovita diplomacija osnova za preživetje njihovega sistema, četudi je bil še tako neprijazen do domačih državljanov oz. prav zaradi tega. Tako je bilo v Sovjetski zvezi in Jugoslaviji ter je še danes v Severni Koreji in na Kitajskem, kjer so se radikalni levi relikti iz 20. stoletja še ohranili.

Moderna evropska levica pa ne razume, da bo ob slabenju lastne vojske in neugodnih demografskih trendih, ki že tako ali tako delajo proti Evropi, Evropa postala ranljiva pred južnimi in jugovzhodnimi muslimanskimi sosedi, kjer se vsepovsod krepi radikalni islam, ki je sovražen  tudi do levih evropskih idej. Poleg tega evropski levičarji podpirajo uvoz milijonov ekonomskih migrantov pretežno islamske veroizpovedi, ki bi ob stopnjevanju konflikta Evrope z islamizirano Erdoğanovo Turčijo in nekaterimi arabskimi državami lahko predstavljali peto kolono v Evropi. Hromljenje evropskih policij oz. zmanjševanje njihovih pristojnosti v odnosu do radikalnih fundamentalističnih islamskih migrantov, ki v Evropi izvajajo nasilne pritiske na avtohtone Evropejce ter celo teroristične napade, pomeni dolgoročno grožnjo Evropi tako na notranjem kot zunanjem področju, saj islamska skupnost v Evropi in zunaj nje vidi, da Evropa islamskemu fundamentalizmu popušča in tako kaže svojo slabost. V tem kontekstu je razvidna tudi ignoranca levičarjev do instrumenta državnih mej (tu niti ni pomembno, ali gre za notranje državne ali zunanje evropske oz. schengenske meje), s katerimi bi lahko Evropa ustavila zanjo nekoristno ekonomsko migracijo iz Azije in Afrike.

Ob stopnjevanju zdajšnjih trendov, ki so grožnja varnosti, in zmanjševanju proračunskega denarja za varnost oz. vojsko lahko v nekaj desetletjih ali celo prej pride do hudega zunanjega in/ali notranjega ogrožanja varnosti slehernega Evropejca. Situacija je še bolj problematična v luči pandemije kitajskega virusa, saj je Evropa zaradi svojega načina življenja ta čas najbolj prizadeto območje na svetu, kar se bo zagotovo odrazilo na gospodarskem področju, zaradi česar bo še teže usmerjati dovolj energije in denarja za evropsko varnost. Glede na zadnja dogajanja v ZDA, ki postajajo politično vse bolj nestabilne in prav tako gospodarsko prizadete zaradi epidemije, ter glede na vse večjo krepitev Kitajske, ki je huda ameriška gospodarska in bržkone kmalu tudi vojaška tekmica, se lahko zgodi, da Evropa v varnostno-vojaškem smislu ne bo več mogla računati na svojo tradicionalno močno zaveznico in bo prepuščena sama sebi. V primeru leve ideološke nadvlade v evropskih političnih institucijah bi bilo to v luči notranjih in zunanjih groženj skoraj zagotovo usodno in bi lahko povzročilo padec Evrope, kot jo poznamo.

O avtorju

Tadej Ian je magister ameriških študij, družboslovec in politolog.

Zadnje novice

Sorodne vsebine