13.6 C
Ljubljana
petek, 19 aprila, 2024

“Levica mi je eno leto uničevala življenje” je povedal sodnik Zvezdan Radonjić

Sodnik Zvjezdan Radonjić, intelektualec, znanstvenik, publicist, kolumnist, ki objavlja v mnogih domačih in mednarodnih publikacijah, je v pogovoru s filozofom Alešem Erneclom spregovoril o problemu sodstva, globoki državi in potrebi po desnici. “Pri lastnem primeru sem opazoval, kako mi je levica uničevala življenje eno leto, da bi zaščitila svoje kadre, desnica pa je tista, ki se mi je postavila v bran.” Poudaril je, da se je s tem desnica postavila na pravo stran. “Postavili so na stran opcije, ki se je poskusila zoperstaviti stanju, ki je splošno gledano za vsako družbo in državo manj sprejemljiv.”

 

Zvjezdan Radonjić, ki je javnosti postal znan potem, ko je pogumno razkril, kako so nanj pritiskali z vodstva sodišča in tožilstva, da mora Milka Noviča obvezno obsoditi umora, se je uvodoma dotaknil stanja na področju gospodarskega kriminala, ki se velikokrat ne konča z epilogom. “Vsega ne gre pripisati namernim kršitvam. Večinoma v takšnih primerih prihaja do subjektivnih napak pri delu organov pristojnih za odkrivanje in postopanje v kazenskih zadevah, kar je pri obsegu in zahtevnosti dela razumljivo.”

Po besedah Radonjića gre za različen spekter pomanjkljivih sklepanj izhajajočih iz objektivnih razlogov – nezadostne strokovnosti. Pa tudi iz visoke stopnje zahtevnosti procesiranja gospodarskih zadev. Precej policijskih inšpektorjev, državnih tožilcev in sodnikov ne razume gospodarskih norm in odnosov gospodarskega prava v potrebni meri, je prepričan. “Kajti gre za enormen obseg zahtevnih norm in odnosov gospodarskega prava v potrebni meri. Gre za enormen obseg zahtevnih norm in odnosov, ki jih pravniki težko obvladajo, zato državni tožilci in sodniki niso primerno šolani. Šolanja, kolikor jih je, so nezadostna, pomanjkljiva, parcialna. Znanja se podajajo necelovito, nesistemsko. V tujih pravnih redih poznajo pomočnike, ki sodniku sproti razlagajo materijo, ki je ne pozna.”

V Sloveniji imamo nekaj vrhunskih gospodarskih odvetnikov, specializiranih za gospodarske delikte, poudarja in dodaja, da ti poznajo materijo bolje od državnih tožilcev in sodnikov. “Uporabljajo in plačujejo analize vrhunskih ekonomistov, tudi tujih, zaradi česar so v privilegiranem izhodiščnem položaju. Dominirajo postopku, dosegajo oprostitve. Osebno v teh razlogih vidim največji delež na sodišču nerealiziranih postopkov. Dosti več jih je od režiranih sojenj, ki seveda tudi obstajajo.”

Ustvarja se medijska klima po volji gospodarskim političnim interesnim elitam
Po prepričanju Radonjića je delovanje medijev v Sloveniji v največji meri neprofesionalno, pomanjkljivo, vodeno s strani zainteresiranih struktur. “Po vrhu tega se novinarji ne spoznajo na gospodarstvo in sojenj ne razumejo. Vedeti morate, da so pod pritiski redakcij, ki po potrebi zahtevajo enostransko informiranje, kakršno ustreza lastnikom, sponzorjem. Ti so praviloma eksponenti gospodarskih družb. Novinar, ki se loti dela neodvisno od redakcijske politike, se sooča z izgubo službe in s tem, da je ne bo dobil nikoli več v tej stroki.” Poudarja, da se v tem poklicu odražajo problemi obče družabne morale. “Javnost se pogosto zavaja, manipulira, ustvarja se medijska klima po volji gospodarskim političnim interesnim elitam brez prizadevanj po resnici. Teži se k senzacionalizmu, ki prodaja revije, poroča se o neobistvenem, o postranskem. Vse to skupaj negativno definira medijski prostor.”

Posamezniki na policiji in tožilstvih skrbijo za občasno selektivno obravnavanje gospodarske kriminalitete
Glede pogostega pojavljanja oseb v nekaterih postopkih je povedal, da po njegovi oceni gre za občasno selektivno obravnavanje gospodarske kriminalitete s strani posameznikov na policiji, tožilstvih. “Če na sodišče posamezni primeri ne prihajajo, čeprav bi morali, jih sodišče po načelu brez tožilca ni tožilca, tudi ne more obravnavati. Razlog nedotakljivosti posameznikov pogosto leži v njihovih mrežnih povezavah, ki so dovolj močne, da zmorejo vplivati na delo policije in državnih tožilstev. Ravno tako obstaja določeno število gospodarskih subjektov znatnega pomena (NLB, Petrol, Krka, Revoz, Sava), ki so splošnega državnega interesa, pa se jih praviloma ne izpostavlja kaznovalnim ukrepom.”

Radonjić je spomnil, da smo pred kratkim imeli primer prestižne gospodarske družbe, ki je evidentno podkupovala v tujini, kar predstavlja očitno njen splošni modus operandi kjerkoli pač deluje, vendar je bil postopek v tuji državi ustavljen. “Lahko si mislite, kakšen vpliv ima ta subjekt šele v Sloveniji. V proračun prinaša visoke vsote denarja. To je mimogrede družba, ki se pojavlja v ozadjih primera Novič. Znan mi je primer iz leta 2018, ko je bilo eni izmed inšpekcijskih služb s strani nadrejenih prepovedano opravljati nadzore v izbranih poslovnih subjektih. Kar so nadoknadili s pogostim kaznovanjem manj priviligiranih. Kar po Ustavi RS seveda ni dopustno,” poudarja.
MIlko Novič. Človek, na katerem poteka boj globoke države proti sodniku Zvjezdanu Radonjiću. (foto Demokracija)

MIlko Novič. Človek, na katerem poteka boj globoke države proti sodniku Zvjezdanu Radonjiću. (Foto Demokracija)

Glede primera pranja iranskega denarja je Radonjić dal vedeti, da bi to znal biti tipičen primer aktivnosti, s katerimi domačna finančna inštitucija služi neobdavčen denar, ki ga ne prikazuje v bilancah. Luksemburg je kot kaže ena sama finančna oaza. “Dokapitalizacija poslovnih bank z javnimi sredstvi prav tako ni naš izum. Šlo je za prevladujoč poseg ključnih držav EU, predvsem Nemčije, v reševanje poslovnih bank v cilju pranja portfeljev izgub privilegiranih gospodarskih elit, zaigranih v pretirane špekulacije, s čimer so ogrozili celotna gospodarstva. Za selektivnimi postopanji stojijo skoraj brez izjeme vplivni gospodarski politični globoko-državni krogi ter interesi, ki delujejo na policijsko-tožilski aparat preko poveljevalnih linij, z rekrutiranjem njim lojalnih kadrov na ustrezne položaje.” To pa ima po besedah Radonjića za stranski učinek paralizo sistema, ki ni več sposoben doslednega strokovnega delovanja in to zajeda samo državo.

Pri deliktih privilegiranih struktur pravosodje deluje omejeno ali skoraj nič
Država, ki ne obvladuje elit, se postopoma prepoji z nepravilnostmi, poudarja in dodaja, da ta postane nesposobna pravilnega sistemskega delovanja, porozna, speta v pajčevino lastnih pogubnosti. “Nastaja državljanom zaznavno stanje neenakosti pred zakonom, kar vpliva na negativen odnos ljudi do dela, ustvarjalnosti, poštenega življenja, spoštovanja vrednot. Izobraženci in mladina zapuščajo takšne države, s čimer država izgublja najboljše kadre.” Ti namreč odhajajo v težnji po urejenih produktivnejših življenjskih okoljih. “Takšna država postaja podvržena interesom bolje organiziranih držav, izgublja ekonomsko in druge oblike samostojnosti. V zadnjih fazah razkroja, kamor na srečo še nismo padli, se uradne državne in gospodarske strukture spojijo s podtalnimi in kriminalnimi združbami, pa nimamo več eksotične države, ampak banana republiko. Razlog stanja delne paralize pravosodnega sistema leži v povedanem. Namreč običajne, manj pomembne zadeve se rešujejo zakonito, omejeno število privilegiranih pa se obravnava mimo zakona.”

“Gledano kot celota lahko rečemo, da pravosodje deluje. Kar pa je skrajno relativno. Deluje v večini primerov, omejeno ali pa skoraj nič pa pri deliktih privilegiranih struktur.” Takšen modus delovanja spremlja in omogoča izvedena negativna selekcija, pri kateri ne prihaja do veljave moralen in kakovosten kader, temveč se na odgovorne položaje postavljajo fleksibilni posamezniki, ki so pripravljeni v vsakem trenutku delovati po potrebah privilegirancev, vplivnih struktur. “Kratko malo po ukazih od zgoraj, praviloma od nadrejenih in sodnih instanc in sodnih funkcionarjih. Ne gre za dominanto pravilo,  vsekakor pa problem obstaja in je pomemben.”

Foto: Twitter

Na vprašanje, kako se tega stanja rešiti, je Radonjić uvodoma povedal, da elite predstavljajo nujne prirastke sodobne globalne družbe, so hiperproduktivne. Profitno naravnane. “Elite bodo vladale, dokler bo vladal takšen sistem, kakršnega imamo. Poskusili so s socialističnimi revolucijami, ki so odpravile to vrsto elite, so pa inštalirale druge elite, ki so se celo izkazale za enako podkupljive in manj sposobne. Pa smo se znova vrnili k neoliberalizmu. Rešitev je morda nakazana v ZDA tekom New Deala, velike gospodarske krize. Govorimo o konsenzualnosti elit. Elite se v nekem trenutku zavejo, da je situacija v gospodarstvu in družbi tako tragična, da se morajo odpovedati marsičemu. Pride do prelivanja enormnih sredstev manjšine v dobro imetje večine. Konsenzualnost elit se najbolje doseže v politiki, namreč tako imenovane nacionalne državne sile, ki so sedaj pomembne na Madžarskem in drugod, morajo priti na oblast, to je takoimenovana desnica, ki mora imeti dovolj oblasti, da se lahko spopade s temi težavami in odpravi vsaj deloma grobe in katastrofalne učinke teh pojavov. Seveda, kolikor je to sposobna, da obračuna z elitami in državo spravi v stanje manjše tolerance do koruptivnosti, do zlaganih sodnih postopkov, do obtožb, ki niso bile vložene, pa bi mogle biti, kratko malo mora očistiti kanale poveljevanja in odpraviti negativno selekcijo.”

Radonjić je spomnil, da je nazadnje, ko je bil na Madžarskem, videl, da je ta država bistveno napredovala. “Bil sem tudi pred desetimi leti. Ne gre za primerjati. Gre za maksimalno urejeno državo, kjer ni kriminalitete, nereda, problematike z migranti in ostalim. Ko hodiš po madžarskim mestih, opaziš, da so to moderna mesta s celovito ponudbo svetovnih artiklov, relativno poceni in prijazna življenju in predvsem, da je brezposelnost odpravljena.” 

Foto: epa

V bran mi je stopila desnica in se postavila na pravo stran
Radonjić poudarja, da nikoli ni bil član nobene stranke in se operativno nikoli ni ukvarjal s politiko. Doživljal je težke trenutke, ko je bil s strani levice oziroma njenih delov in časopisov hudo napaden, kar je povezoval z delovanjem prav teh podtalnih finančnih elit. “Takrat mi je v bran stopila desnica, kar me je zelo presenetilo. O njih do tedaj nisem imel nekega posebej pozitivnega mnenja. Predstavljali so se mi kot neke retrogradne sile, usmerjene v zgodovino. Očitno sem se zmotil.” Ob tem je poudaril, da je edino kar uspeva uspeh. “Takoj, ko bo ta vlada začela postopoma izboljševati stanje, kot je Viktor Orban to počel na Madžarskem, bo to zmanjšalo vpliv propagande in bo postala sprejemljiva tudi urbani populaciji in tudi levičarjem.”

Desne stranke bi se morale modernizirati, se manj ukvarjati s preteklostjo in več delati na ekonomski enakopravnosti, je prepričan. Če bo slovenska desnica sposobna izvesti prevrat v teh pogojih, je prepričan, da se bo uveljavila kot za več desetletij primerna politična opcija, kolikor bo uspela ostati čista in nadaljevati s tem delom. “Pri lastnem primeru ko sem opazoval, kako mi je levica uničevala življenje eno leto, da bi zaščitila svoje kadre, se mi je desnica postavila v bran. Nekateri pravijo, da zaradi lastnih politikantskih potreb. Vendar četudi, postavili so se na pravo stran, postavili so na stran opcije, ki se je poskusila zoperstaviti stanju, ki je splošno gledano za vsako družbo in državo manj sprejemljiv. Lahko sem tisočkrat levičar, ampak če desnica v neki državi dela za dobro naroda in ne za dobro podtalnih globalističnih globoko-državnih elit, tedaj bom seveda absolutno podpiral desnico.”

Hana Murn

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine